Levkozek KRISTJAN

Naš nedotakljivi lepotec. Vendar nas ima iskreno rad. Vedno si želi, da smo v bližini, le dotikati se ga ne smemo in ne moremo... Je tudi najbolj vokalen, po ves dan čepi pred zamreženimi vrati in kliče: pridi, prinesi hrano, pa brž,...

Lepotec tigrasti.

Kristijan kot eden od najlepših tigrov...

Vse najboljše Kristjan (včeraj je praznoval svoj 5 rojstni dan).

Hm, jaz imam podatek, da ima rojstni dan 1.7. Ne vem, od kje?

Kristjan je res skrivnosten maček.

Moja tabelica pravi 1.5... hehe

Kristjan od daleč opazuje dogajanje...

Čeprav slika pove več kot 1000 besed, slike, žal, nimam, bi pa vseeno povedala nekaj besed (in ne, ne bo jih 1000) o Kristjanu.

Od kar pri nas živijo skoraj sami levkozki, je stanoval v mačji sobi, kar pomeni, da tam ne spi nihče od človekov, samo mački. Nazadnje so tam stanovali trije, poleg Kristjana še Guliver in Simba.

Verjetno je Kristjan prvi opazil, da se mala dva ne počutita več dobro, kajti postal je osamljen, saj nujno potrebuje aktivno mačjo družbo.

Ker ima mačja soba tudi (opcijsko) zamrežena vrata, da imajo arestantki čim več stika z dogajanjem v ostalih delih hiše, je bil Kristjan ves dan in tudi ponoči zelo glasen, saj mu je bilo, očitno, zelo dolgčas.

Po odhodu malih dveh cimrov, pa je ostal čisto sam, samcat, osamljen, zato sem ga povabila v svojo spalnico, kar je hvaležno sprejel.

Ampak selitev, selitev noli me tangere muce, pa ni mačji kašelj. Premagati je bilo potrebno cca 5 m razdalje po hodniku in preprečiti, da bi Kristjan zavil na stopnice, ali pa na podest. Torej ustvarila sem koridor z dovolj visokimi in trdnimi zaprekami, po katerem sem v igri nagnala Kristjana v pravo smer .

Zdaj je Kristjan že preseljen in zelo zadovoljen. Čez dan ima Sneguročkino in Krpanovo družbo, zvečer pridemo z Albertom in Pepetom prenočit, Krpan pa se čez noč umakne delat družbo Freji in Matiji.

Preden pa zvečer zaspimo, je pravi žur in ko se Kristjan sprosti in pozabi, da so moje roke nevarne in hudobne ter jih za hip zamenja za igrače, takrat se lahko za droben trenutek dotaknem tudi njegovega smrčka. Neprecenljivo!

To selitev si kar v živo predstavljam. Lepo je mucam pri vama, res.

Kristjan očitno še ni rekel zadnje besede...

Odkar je pri nas malo muc, jim čez dan omogočimo prosto gibanje po vsej hiši - vsa (notranja) vrata so na stežaj odprta. Kljub našem strahu, kako bo ta režim sprejel plašni Kristjan, nas je nadvse prijetno presenetil. Z vsemi ostalimi se podi okoli, najdemo ga v dnevni sobi, na kuhinjskem pultu, spečega na jedilni mizi...

Ko pa začuti "nevarnost", jo brž ucvre v mojo spalnico, najraje na posteljo ali celo pod odejo, kjer ve, da je njegov "domicil".

Kot že rečeno: če bova (oba) dovolj dolgo živela, bo še naročen maček...

On odkriva svet, srček.

Mi vama želimo, da se uresniči.

Botra Maša je Kristjanu poslala čudovido lepo in čudovito dobro darilo. Na vse načine je poziral ob njem, pridružil pa se mu je še cimer Martin, ki je tudi upal na posladek:







"Hvala lepa botra Maša, zlata botra si," pravi Kristjan.

Tule je še nekaj Kristjanovih portretkov:

Krasno zgledata, oba.

Kristjan je pri svojih botrah močno priljubljen, zato dobiva veliko daril. Tokrat je dobil kar tri, od treh boter.

Najprej si je ogledal darilo botre Tamare in se zanj lepo zahvaljuje. Ko fotograf ni več gledal, se je veselo poigral z Avokadom. Hvala, botra Tamara.

Naslednje darilo je poslala botra Maša. Ker je Kristjan že malo omagal od silnega poziranja, si je privoščil malico. Skledico je dodobra polizal. Hvala, botra Maša.

Tretje darilo, ki ga je Kristjan odprl, je poslala botra Nika. Kristjan, utrujen od poziranja, se je temeljito posvetil konzervici in se za fotografa ni več zmenil. Se pa toliko bolj zahvaljuje botri Niki za poslano.

Bravo, botre za darila in bravo, Kristjan, za vsa poziranja.