Povoženi mali/ADI

mislimo na Adija

Adi...gipsy...

Kako je kaj z Adijem ?

Je malo bolj živahen, samo z lulanjem je pa žal nespremenjeno.

Dobrih novic ni nikoli preveč, a ne. Moj ljubi Adi je spet stari Adi. Lulanje je trajalo kakšen dober teden, potem so mu zamenjali antibiotik in kmalu se je obrnilo na bolje. Še je ždel in se skrival, ampak zadnjih nekaj dni redno prihaja iz svojega skrivališča in me vabi k božanju ter česanju. Tudi njegove srčkane buce in lupčke dobivam. Imela sem resen namen peljati ga do specialista, da preveri glede bolečin, ampak zaenkrat sem to misel opustila, ker zdaj nič ne kaže, da bi jih imel. Naj traja, da bom lahko imela tega lubita še dolgo pri sebi.

Hojla Adi lepo je slišati, da si bolje

Srčece, lepo te je videti sproščenega!
In, vesela, da se je umirilo, kar ga je matralo.

Oh, kok fajn

bravo, Adi kok je pa to fajn

mišek super!! Vesela za oba

Mojemu ljubčku je po bolezni dovoljena tudi mehka hrana, saj jo ima zelo rad. Prej je ni dobival, ker sem pazila na konsistenco blata, zdaj pa mi to dol visi. Danes je bil priboljška tako vesel, da je celo stal na iztegnjeni zadnji tački, kar je zelo redko - pa še slikat sem ga uspela.

Eko ga, junaka

Obema: .

Bravo, mami, za "dol visi".

Kako ima pa on lepe učke.

srček

September je očitno mesec obletnic. Tudi Adi ima okroglo, saj je pri nas že 2 leti. Res, kako čas hitro teče in še nekaj drži: če ima človek nekoga zelo rad, se očitno v zvezi z njim zlepa ničesar ne naveliča, pa tudi če je to vsakodnevno pobiranje kakcev in umivanje kosmate rite.

Tete s fototom se pa še vedno boji, zato ga je lahko (spet) pritisnila le v njegovem skrivališču.

Foto: Trixi[/size]

srček...

Iiiiiiiiiii, čestitke ob obletnici, srček škoda ker ni ta obletnica s tvojega kavča....ampak saj nekako je, a ne

Čestitke Adi