Vsaka živalca je unikat in karakter zase... Ene se ti mogoče bolj vtisnejo v srce kot druge (tega še ne vem, ker sem šele eno pasjo dušco zares zgubila)... Sčasoma je lažje, ampak pridejo trenutki, ko se spomniš na njih in se ti solze ulijejo po licih. Potem spet pogledaš tvoje zdajšnje kosmate (živalske
) sopotnike, se zaveš da gre življenje naprej, da imaš tudi njih rad - vsakega na zelo poseben in svoj način.
Mi smo ravno spet zgubili eno pasjo dušco (mamin pes) in ugotovila sem, da ni pri nobenemu lažje, še stare rane ti odpre. Ampak, če bi se samo na žalosten konec ozirali, potem bi zamudil vse nove dogodivščine s svojimi novimi ljubljenčki.
Skratka, uživaj s svojimi - posebnimi in edinstvenimi - mucami in kužati še v letu 2011 in naprej....
LP