Projekt Vita - po življenju za življenje

Mačja hiša predstavlja projekt Vita -po življenju za življenje.

Mnogokrat smo ob omembi dejstva, da se v tujini živalovarstvene organizacije v veliki meri financirajo iz zapuščin, zamahnili z roko, češ, to pri nas nikoli ne bo možno. In šli dalje svojo pot. Ko pa smo po smrti gospoda Vita vsi skupaj iskali domove za njegove seniorčke, smo se v Mačji hiši odločili, da ne bomo več zamahovali z rokami in skomigali z rameni. Začeli smo delati in nastal je projekt, ki ga danes predstavljamo. Čeprav vemo, da bomo deležni marsikatere pikre, smo na projekt ponosni. Upamo, da bomo prispevali h kakšnemu premisleku o lastni minljivosti in o odgovornosti do tistih živih, ki ostajajo za nami. Tudi, če so "le" mucki.

Najlepša hvala pravnici Nuši za vso brezplačno strokovno pomoč in andreji za ves trud pri oblikovanju.

Fantastična ideja, bravo vsem, ki ste delali na tem Čestitke za iniciativo in upam, da se bo "prijela"

Po pravici povedano, pričakujemo vsaj nekaj veder gnoja zlitega na glavo, ampak nevermind...smo navajeni.
Čestitke in zahvala vsem, ki ste pridno delali na projektu. Renata, Andreja, Nuša.

Super, res! Vse pohvale za ta projekt.

Men se zdi ta ideja fantastična . Vse pohvale vsem vpletenim.

Gnoj se da skidati, v korak s časom gredo pa nekateri zelo težko. Najlažje je ostati v varnem zavetju ustaljenega, čeprav ustaljenemu manjka mnogo.
za oranje ledine. Prepričana sem, da bo ideja (skupaj s projektom) uspešna!

Prebrala vse do potankosti in sem navdušena. Projekt je takšna novost v našem prostoru, da bi bila njegova predstavitev po moje zanimiva tudi za marsikateri medij. In res upam, da bo kakšen dedič, ki po smrti očeta/matere z veseljem pobaše premoženje, ljubljeno muco pokojnika pa brezsrčno postavi na cesto, ostal dolgega nosu. Takšnih primerov je bilo kar nekaj v bližnji preteklosti.

Super uporabno tole. Mi smo se kar namatrali, ko smo šli pred časom te variante raziskovat in spravljat na papir.

Prebrala do potankosti, sijajni ste...V 21 stoletju smo in to je projekt tega stoletja za Slo...HVALA !!!! Se prijavim...Mi in naših 9 X 4 tačk...

Super projekt . Lih včeraj sem razmišljala o tem, no zdaj pa končno lahko sestavim oporoko .
Upam vseen, da še ene 50 let nikomur ne bo treba skrbet za moje mačke.

Jaz sem svojo "po domače" narejeno oporoko sestavila preden sem se drugič podala v Himalajo, ker sem hudo ziheraški tip Moji so sicer malce ponoreli zaradi vraževernosti, niso se pa prav nič čudili ali komentirali odstavek o dosmrtni mačji uporabi mojega stanovanja
V "oporoko" sem vključila vsa živa navodila za vse možne primere, vključno s kontakti posameznih vetov-specialistov, hrane, zdravil in celo igralnih uric . Malo psihopatsko mogoče, pa vseeno
Saj je v redu, da vsi upamo na dolgo in zdravo življenje, malce zdrave previdnosti in predvidevanja pa vseeno ne škodi, zato se mi zdi tale projekt mega dobra stvarčica.

Krasna ideja!! Imam pa vprašanje: gredo vse muce v isti začasni dom in potem skupaj v stalnega (vem, da je problem, sploh pri velikem številu, me pa vseeno zanima-verjetno je to stvar dogovora a ne?). Kaj pa če imaš poleg muc še psa? Vzamete samo muce?

Vse je odvisno od števila muc in njihovega vedenja, potreb, vzajemne navezanosti... Vse to se ob spremembi življenjskih okoliščin tudi mnogokrat spremeni. Zavez o obveznem iskanju skupnih domov, razen izjemoma, ne bomo dajali, ravno zaradi njihove dobrobiti. Če iskanje skupnega doma zelo podaljša čas, preživet v začasnem, potem je v dobrobit muc, da se pri tem ne vztraja. Zaveza, ki jo dajemo je, da nam je dobrobit živali na prvem mestu. Kaj pa je v določenih okoliščinah najbolje za določeno žival, pa je stvar vsakokratne presoje. Brez osnovnega zaupanja tudi tu ne gre, najboljša osnova za pridobitev (ali pa ne) tega pa je naše dosedanje delo.
Morebitna oskrba drugih živali pa je stvar vsakokratnega individualnega dogovora.

aleluja

Še kakšno objavo za ta projekt dajte, je vedno aktualno.
Sem dobila na mail prošnjo za 2 muci, ki sta zaradi smrti izgubili svojo lastnico, pa jih sedaj hodi hranit soseda, ki ju ne more imet. Hčerka od pokojne pa ima hčerko, ki je alergična, menda.

"Želja njune skrbnice je bila, da ju po njeni smrti posvojijo dobri ljudje, in obe skupaj, saj sta to mama in hči, od vedno skupaj in zelo navezani ena na drugo.
Mačji mami je ime Miška in je stara 5 let, hčerki pa Lili in je stara 4 leta. Mucki sta zdravi, lepi, Lili je tudi daljšedlaka."

Ni dovolj le "želeti si". Je treba že prej tudi kaj v to smer naredit.
Dediči pogosto pohopsajo le tisto, kar jim odgovarja, za ostalo jim ni mar.
Imamo že take izkušnje, na žalost.

Mačji mami je ime Miška

A čem bit mal žleht..?