V središču

Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev


Moderator: andreja

nevidna bolha
nevidna bolha

Prispevkov: 23

Pridružen: Sr sep 15, 2010 8:20 pm

Odgovor Sr avg 03, 2011 3:22 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

sleepy je napisal/-a:Se je pa drugje težko srečat z njimi in so idealni za take zgrešene nakupe, zato razlaga kot taka res ni odveč. :good: Ker resnici na ljubo nimam pojma kje drugje bi se človek lahko nad dihurčki navdušil, razen tako, da jih sreča v trgovini. Nabava živali pa naj bi bila potem nekaj drugega.


Ravno v ta namen sodelujemo na prireditvi BioExo, kjer imajo ljudje možnost pobliže videti dihurja, ga prijeti v naročje in vprašati vse kar jih zanima. Bodočim lastnikom oz. tistim, ki razmišljajo o tem, da bi si nabavili dihurja, tudi omogočimo obisk pri naših članih, kjer dihurje spoznajo v živo in iz prve roke dobijo vse potrebne informacije o teh živalih.
Uporabniški avatar

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 4759

Pridružen: Če sep 23, 2010 12:54 pm

Kraj: Obala

Odgovor Sr avg 03, 2011 3:26 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

:good: To je dobro vedet :good:
You dont know me, you just wish you did. :playboy:

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 5292

Pridružen: So apr 30, 2011 7:51 am

Odgovor Sr avg 03, 2011 5:30 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Zanimivo čtivo o dihurjih :good: .
Če se bo kdaj našel kdo, ki bi še o kunah kaj napisal....(ilegalni priseljenci v naši
bajti :rolleyes: )
Uporabniški avatar

zvesti pes
zvesti pes

Prispevkov: 971

Pridružen: Ne okt 24, 2010 12:19 pm

Odgovor Sr avg 03, 2011 10:13 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Jaz sem si nekaj časa zelo želela dihurja, ampak sva se potem z mojim šla osebno pozanimat k eni punci, ki jih ima in sva po daljšem razmisleku ugotovila, da to ni žival za naju. Mislim, da je bila za naju odločitev za muco definitivno bolj pametna in sva vesela, da sva se tako odločila.

Mene je od dihurjev odvrnilo predvsem to, da je treba pazit, da ti ne zlezejo v kako špranjo, da ti ne padejo iz višine, da so dokaj podvrženi boleznim, da kljub kastraciji še vedno oddajajo precej oster vonj (sladkoben in malo po seču), da je dobro imeti veliko kletko za njih (osebno imam rajši žival ves čas spuščeno v stanovanju kot pa da mi prostor jemlje še velika kletka), aja pa to, da so naju dihurji od tega dekleta res fajn pogrizli, res ornk zoprno boleč je dihurjev ugriz (nje niso nič grizli, je rekla, da eni grizejo, eni pa ne)... Pa prehrana se mi je zdela dokaj komplicirana, ker baje zelo radi dobijo drisko, pa zapore črevesja ipd... :)
Uporabniški avatar

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 3368

Pridružen: To nov 02, 2010 7:57 pm

Kraj: Ljubljana

Odgovor Sr avg 03, 2011 10:33 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Tudi dihurjev nimamo vsi po kletkah in so lahko komot prosto spuščeni kot muce. Jaz imam dva pa normalno bivata med nami in ne delata prav nobene škode.

Se pa popolnoma strinjam z Jano glede o-janja in i-janja dihurjev v trgovini, potem pa je čez nekaj časa vedno nekaj narobe in tisti, ki jim je vsaj malo mar se obrnejo na zverinice glede oddaje, večina pa je takih, ko jih kar tako malo oddajajo sem in tja (tako smo mi dobili svojega drugega, ko se je neka gospa odločila, da je po 6 letih dobila alergijo nanj - čez nekaj časa pa je taista gospa rodila - povezava, morda??! poleg tega, seveda, da je taisti dihur hudo bolan - ima raka - in je skrb zanj kar naporna in denarno izčrpljujoča). Ko smo ravno pri tem dihur je dokaj DRAG "ŠPAS" (če se lahko tako izrazim), saj je njihova veterinarska oskrba pri nas še kar konkretno v povojih in je zato konkurenca minimilna, s tem pa maksimalne cene.

Še enkrat: dihur definitivno ni žival za vsakega, še posebej ne za otroke!!
To err is human, but to get even? THAT is divine.

nevidna bolha
nevidna bolha

Prispevkov: 23

Pridružen: Sr sep 15, 2010 8:20 pm

Odgovor Ne avg 21, 2011 5:11 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

VROČINSKI UDAR

Visoke temperature lahko dihurjem povzročijo resne zdravstvene težave. Dihurji se ne potijo tako kot ljudje, hladijo se lahko le z dihanjem skozi odprta usta in s stikom s hladno površino. Vendar to žal ni najučinkovitejši način hlajenja. Pri vročinskem udaru pride do pregretja organizma – zvišata se telesna temperatura in krvni tlak. Če se dviganje telesne temperature nadaljuje, nastopi šok, odpoved nekaterih notranjih organov, notranje krvavitve, izguba zavesti in smrt.

Dihurji so zelo občutljivi na visoke temperature in lahko hitro poginejo zaradi posledic pregrevanja organizma. Če je dihur le pičlih deset minut izpostavljen temperaturam okrog 32 stopinj Celzija, že lahko pogine zaradi posledic toplotnega udara.

Pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija dihurjev ne vodite na sprehode, v toplejših dnevih jih ne puščajte v zaprtih avtomobilih (velja za vse živali!!!) in pazite, da niso nikjer neposredno izpostavljeni soncu oz. vročini. Če jih v vročih dneh vozite v avtomobilu, je dobro, da ima klimatsko napravo, drugače pa v njihov boks položite steklenico zamrznjene vode, ovito v brisačo. Enako velja za stanovanjske prostore – v vročih dneh vključite klimatsko napravo ali pa dihurje namestite v najhladnejši del stanovanja (običajno je to kopalnica). Vedno poskrbite tudi, da imajo živali na voljo dovolj sveže vode za pitje.

V primeru, da do vročinskega udara vendarle pride, skušajte živali postopno znižati telesno temperaturo (pri prehitrem ohlajanju lahko pride do šoka, posledice tega pa so lahko enako usodne) in se takoj povežite z najbližjim veterinarjem. Žival čim hitreje umaknite s sonca oz. vročine. Če je žival pri zavesti, ji ponudite vodo za pitje (vanjo lahko vmešate pripravek za nadomeščanje elektrolitov, npr. Nelit). Če je žival brez zavesti, ji tekočine nikakor ne vlivajte v gobček na silo, saj se lahko zaduši. Predele telesa, ki niso odlakani oz. kjer je dlake manj – trebuh in blazinice –, zmočite s hladno, vendar ne mrzlo vodo! Na blazinice na šapah lahko nanesete sredstva, ki vsebujejo alkohol – uporabna so predvsem sredstva za razkuževanje (npr. Spitaderm), ker alkohol pospešuje izparevanje in s tem hlajenje, lahko pa jih tudi drgnete z ledenimi kockami. Živali ovijte telo z vlažno brisačo ali pa jo položite v mlačno vodo, pri čemer ji držite glavo nad gladino.

Opisane metode za zniževanje telesne temperature lahko uporabite tudi takrat, ko je visoka telesna temperatura posledica infekcijskih obolenj (gripa …).

V vsakem primeru pa žival čim prej odpeljite k veterinarju, kajti pri pregretju organizma so pogosta komplikacija poškodbe in odpoved notranjih organov. Veterinar bo ocenil posledice vročinskega udara in predpisal ustrezno terapijo, ki jih bo zmanjšala.

Znaki vročinskega udara so:

- pospešeno plitvo dihanje (običajno z odprtim gobčkom), hropenje
- temnordeč jezik (v napredovanih primerih tudi modrikast), živordeče ali bledikaste sluznice
- koža, vroča na otip
- nepravilen, šibek srčni utrip
- slinjenje
- bruhanje in driska (lahko krvava)
- utrujenost, vrtoglavica, mlahavost
- nekoordiniranost, predvsem v zadnjem delu telesa, izguba zavesti
- mišični krči, koma, smrt …

Avtorica: Maja Čonč
Vir: http://www.zverinice.com

nevidna bolha
nevidna bolha

Prispevkov: 23

Pridružen: Sr sep 15, 2010 8:20 pm

Odgovor Pe jan 06, 2012 9:50 am

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

INFLUENCA (GRIPA) PRI BELIH DIHURJIH

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše, velja lastnike belih dihurjev še posebno opozoriti na viruse influence, ki pri ljudeh povzročajo gripo. Zakaj jih še posebej izpostavljamo? Ker virusi influence (tipa A in B) lahko okužijo tudi bele dihurje. Vedeti moramo tudi to, da se bolezen na dihurje običajno prenese z bolnih lastnikov, preskok pa je mogoč tudi v obratno smer, torej z bolnega dihurja na lastnika. Seveda pa se okužba širi tudi med dihurji.

Najpogostejši klinični znaki, ki se v večini primerov pojavijo približno 48 ur po okužbi, so podobni kot pri ljudeh – povišana telesna temperatura (40 °C in več), izcedek iz smrčka in oči, kihanje, kašljanje, utrujenost, slabša ješčnost.

Bolezen je praviloma blaga in preide brez večjih zapletov, bolj občutljivi pa so mladiči ter starejše in že bolne živali. Oboleli dihurji v večini primerov okrevajo v sedmih do desetih dneh od pojava prvih kliničnih znakov, v nekaterih primerih pa lahko pride do zapletov v obliki sekundarne bakterijske okužbe (običajno pljučnice) – kar skušamo preprečiti s preventivno antibiotično terapijo.

V času bolezni moramo poskrbeti, da žival užije dovolj tekočine in lahko prebavljive hrane.

Lastnikom dihurjev svetujemo, da v času prehladnih in gripoznih obolenj bele dihurje osamijo od bolnih ljudi, z njimi ne hodijo na razstave, različna »dihurska« druženja in v okolja, kjer je koncentracija ljudi visoka in je zato možnost okužbe večja.

Če zbolite sami ali kateri od vaših družinskih članov, dihurja osamite, stik z njim omejite na le najnujnejši. Pri tem svetujemo uporabo zaščitne maske in rokavic (pazite na prste, saj ej večina dihurjev nagnjena h grizenju gumijastih predmetov) , pred kontaktom in po njem pa si razkužite roke. Omenjeni zaščitni ukrepi dokazano in preizkušeno pomagajo pri prečevanju širjenja okužbe z lastnikov na dihurje.

Poleg tega poskrbimo, da dihurjem preprečimo stik s predmeti kot so npr. posoda in uporabljeni robčki, ki jih uporablja za gripo obolela oseba. Poskrbimo moramo dihurjem preprečiti stik z zdravili, ki jih uporabljamo pri lajšanju težav zaradi gripe, saj so lahko, če jih dihurji zaužijejo zaužijejo, zanje nevarna.

Če dihur zboli, ga osamimo, glede zdravljenja pa se obrnite na svojega lečečega veterinarja ali na Ambulanto za ptice, male sesalce in plazilce Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine Veterinarske fakultete (telefon 01 4779 251), v nobenem primeru pa živali ne »zdravite« sami.

Priporočamo tudi, da v obdobju pogostih okužb z virusom gripe dihurje predhodno naročajte za preglede v ambulantah.

Avtorica: Maja Čonč
Vir: http://www.zverinice.com

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 3037

Pridružen: Pe jun 10, 2011 8:43 am

Odgovor Pe feb 17, 2012 9:46 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Meni se zdi, da je trenutno v Sloveniji moda "eksotičnih" živali, takih ali pa drugačnih. Nej bojo to dihurji, podlasice, pajki, kače... Kar je, kar se mene tiče sploh najslabša možna varianta, se odločit za ljubljenčka na podlagi tega, da boš IN pa da bojo kolegi hodil k teb, ti jim boš pa lohk pokazu svojga pitončka.
In pol se mi zgodi, da na busu , hočeš nočeš, moram poslušat eno najstnico, ki okrog ponuja miške rzaličnih velikosti, ker jih je nabavla preveč za hrano svojima dvema kačama. Ok ja, kače pač to jejo ampak joj no...
Uporabniški avatar

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 7013

Pridružen: Po feb 07, 2011 8:24 am

Odgovor Pe feb 17, 2012 10:02 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Jst sem si pa celo življenje želela imet pitona... ne zato ker bi bil "in", ampak preprosto ker so mi kače vseh vrst totalno fascinantne...

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 3037

Pridružen: Pe jun 10, 2011 8:43 am

Odgovor Po feb 27, 2012 3:33 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Ok to je drugo, jaz tudi poznam enega, ki ima kačo in pajka in tri mačke, in jih je imel že zdavnaj preden je bilo "kul" imet kačo/pajka in tudi za njih skrbi kot se zagre in ve kakšna je pravilna oskrba itd.
Uporabniški avatar

udomačen tiger
udomačen tiger

Prispevkov: 12601

Pridružen: Sr sep 08, 2010 10:10 pm

Odgovor Če jul 05, 2012 10:29 pm

Re: Zverinice - Društvo ljubiteljev dihurjev

Tukaj napišem, če bo slučajno kdo potreboval informacijo: kakšne tričetrt ure nazaj je bil opažen (bi rekla, da odrasel) dihur v Savskem naselju. Temne barve, na prsih ima svetlo liso. Nisem ga utegnila dobro videti - tekel je čez Fabianijevo ulico v smeri zahoda in skliznil nekam med blok na Fabianijevi 47 in garaže ob Linhartovi. Dokler sva parkirala in tekla za njim, ga nikjer ni bilo več videti - tam je ena zaplata trave in nekaj dreves, vse dokaj temno. Malo sva pregledala grmovje in opazovala, če se je skril pod avtomobili, žal ga nisva več videla.
če bi obstajala socialna pomoč za mačke, bi tam škatle talali (c) Larisa
Prejšnja

Vrni se na Ostala društva in organizacije za zaščito živali

Kdo je prisoten

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost

Powered by phpBB® Forum Software © phpBB Group
Designed by ST Software.