Danes smo ju (še skupaj z Živo) na hitro pobrali na veterini. Sledilo je nekaj ur nonstop šprintanja po mačji sobi. Igrali sta se že v transporterju v čakalnici, party pa se je potem samo še nadaljeval. Ne morem niti trdit, da sta se na novo okolje hitro navadili, ker se že od prvega trenutka vedeta, kot da nikoli nista živeli nikjer drugje.
Kakšno urco nazaj sta končno zaspali, odločili sta se za posteljico ob radiatorju, povrh tega še stisnjeni ob toplotno blazinico. Bolj toplo res ne gre. Pol pa sem morala ven s sobice, ker bi se Vita sicer še dalje na 10 min zbujala, saj bi se dost raje z mano igrala, kot pa spala.
Nočko!