Pomagamo živalim

Prijazen mali muc. Bolhast in garjast.

Danes je prišel k nam, ker je Felv+. Luškan za "požret", baje mu je ime Oli.

Čudovit mačji srček, takoj za imet.

Posvojitveni oglas: https://www.macjahisa.si/posvojitev/muce/2784

Petarda je, ni kaj. Ampak ponoči je priden in spi stisnjen ob meni. Toplo priporočam v posvojitev, z njim vam nikoli ne bo dolgčas.

Oli je že precej velik muc, čudovito lep, nadvse prijazen, zelo živahen in igriv in zelo zdrav.



Tukaj je z Mišem, vse levkozki so veliki prijatelji, vse 6 fantov:



In pa z Levčkom. Tukaj se vidi, kako majhen je še Levček:

Oli je že zelo velik fant, kazalo je, da bo malo preveč okrogel, pa je, na srečo, na hitro še malo zrasel. Najbolj živahen v družbi, bi si želela, da gre še kam drugam malo nagajat .

Oli je še vedno naša (zdaj že malo večja) petardica. Fotografiraš ga lahko šele, ko se dodobra znori in gre počivat. Čudovit muc je to, zelo prijazen, zelo navezan na ljudi, ljubeč do drugih muckov in zelo zdrav. Škoda, ker mu nihče ne ponudi pravega doma. Njegov + je samo znak, ki pri njem (še) nič ne pomeni.

Že nekaj dni vem, da ni nič več tako, kot je bilo.... Oli ni več zdrav, živahen, ješč. Oli je zbolel, po vsej verjetnosti usodno. Trudimo se, ker ima še vedno veliko voljo do življenja, vendar ne bomo rinili z glavo skozi zid. Ko bo čas, se bomo poslovili, verjetno kmalu.

Rada bi napisala, da morda le ne bo tako hudo, pa vem, da je realnost drugačna.

Hvala, Janja.

Oli je še vedno z nami in je stabilen. Opravlja mačje dolžnosti. Živi v moji spalnici in spi na moji postelji. Ponoči se stiska k meni kot nekoč in prede. Še vedno uživa v božanju in je mehak in topel. Je sam, po malem. Gre na WC in na okno ptičke gledat. Čuva ga Cuc, ki je večino časa ob njem, ampak povsem nevsiljiv. Skupaj se veselimo vsakega novega dne, ki pride in ne mislimo na prihodnost.

Ni ga več.

sožalje in hvala ker je lahko živel

Hvala Janja. Oli angelček

Enako..
Hvala vam.

Sožalje.

Od Olija se nikakor še ne morem posloviti. Kot, da še pride.

Njemu in vsem malim levkozam, ki so letos odšle od nas, posvečam pesem Marka Pavčka v slovo:

Z vsako pesmijo me je manj.
Spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom.
Bolečina je pekoča, a sladka.

Črna kri brizga iz verzov.
Pod nohti žari moje meso.
Z vsako pesmijo me je manj.

Pride čas, ko se postrgam vsega.
Brez kože bom, brez oči,
brez krvi in brez žil,
brez mesa, brez kosti.
Brez srca.

Takrat bom najbolj popoln.