Ko se oglasi Čupa, mi kar srce zaigra.
Torej, težave z lulanjem so preteklost, Čupa je medtem postala tudi precej zgovorna in igriva.
Ta mačka je res komplicirane sorte, ampak ker je njena mama tudi nekaj posebnega (v dobrem smislu), si pašeta kot ata na mamo (ali po želji kot mama na mamo ali kot ata na ata).Tu je današnje sporočilo.
S Čupko uživava in se imava res fajn.
Čas preganjava tudi s tekmovanji v trmi, kadar postanemo malo preveč muhasti glede izbire hrane....pa tudi sama ji moram malo ponagajati s kakšnimi novitetami (ni preveč navdušena nad tem, da bi morala delati za svoje briketke)
Zadnje čase je Čupa postala bolj vokalna in presenetljivo igriva. Imamo tudi novo najljubšo igračo za katero se podimo prav vsak dan.
Kar je pa najlepše....po vsakem težkem ali stresnem dnevu pride večer, ko greva že kot stara zakonca skupaj v posteljo. Ob njej mirno zaspim in tudi vsako jutro je prva stvar, ki jo uzrem.
Vedno me bo za njo skrbelo in vedno bom želela za njo vse najboljše. Sem pa vesela, da je zadnje čase kljub mojemu stresu ostala en velik sonček, ki mi polepša vsak dan.