MIŠ, Maša in Šaš / Dramlje

V sobi treh levkozkov se je že dalj časa občasno, enkrat tedensko približno, pojavljalo bruhanje. Samo tekočine. Nikakor nismo mogli odkriti krivca, včeraj pa se je izdal Miš. Danes je bil veterinarsko pregledan in je vse v redu, mora pa (in z njim še druga dva cimra) na monoproteinsko dieto. Sum je namreč na alergijo na hrano.

Kljub vsemu variranju s hrano, Miš še vedno enkrat tedensko bruha. Danes je bil zato obravnavan na veterini, vendar na krvi ni posebnosti. Je pa shujšal in njegova dlaka je slaba. Naslednji teden gre ponovno na UZ in rentgen trebušne votline.

Da nadaljujem monolog: UZ je pri Mišu pokazal zadebeljeno tanko črevesje, neslavno slavno IBD (črevesno vnetno bolezen), s katero se spopada vse več mačk. Očitno zaradi nepravilne peristaltike zanaša kri iz črevesja nazaj v želodec in jo Miš izbruha. Dobil je zdravilo Budenofalk, kortikosteroid za lokalno zdravljenje, ki se ga enkrat dnevno doda v hrano. (Moram povedati, da naš Cuc s tem zdravilom že leto in pol živi povsem "zdravo" življenje.)

Ker pa je Miš plašen, je dajanje tega zdravila tako: na krožniček dam žličko zelo dobre paštetke za mačke in vanjo vmešam zrnca Budenofalk. Potem se v sobi levkozic splazim v bližino Miša (da ga ne prestrašim) in on z veseljem prične jesti. Medtem ves čas nežno (da ne splašim tudi Miša) odganjam dva morska psa, ki krožita okoli (Kristjan in Spartak) in hočeta Mišu pojesti dobro papico.

No, zdaj pa lahko rečeto kakšno (da ne bo samo monolog) o tem, kako težko ni danes le mačje, temveč tudi mačje mame življenje.

Mišu držimo pesti, da zdravilo pomaga in, da ga nadležno bruhanje ne bo več morilo morskima psoma pa želimo, ad se po čudežu kakšen krožnik večkrat napolni

Tudi jaz predlagam tri krožničke s pastico.
Drži se, Miš.

Spremljam temo, berem lepe zapise tudi manj lepih dogodkov in sem vesela, da ste odkrili težavo, ki ga pesti. Sedaj pa držim pesti, da bodo zdravila uspešno prišla tja, kamor so namenjena in da bo Miš še dolgo živel.
Mačji mami pa za vse to

Upoštevali smo vaše nasvete in postregli tri porcije, kar se je izkazalo za učinkovito, razen malega popravka-morski psi jedo hitreje in rabijo večje porcije. Tako je Kristjan pojedel prvi in pričel z gobcem suvati Miša v trebuh, da bi se odmaknil od posode, vendar se Miš ni dal.

Dobro nam gre (trkam na les), dodaten obrok ob 15. uri se je dobro prijel, tako da Kristjan že najmanj pol ure prej javlja:
kje si?
kje je hrana?
zakaj se obiraš?
mi smo lačni?
in je pri tem zelo glasen.

Malo je nerodno, ker potem redna hrana ne gre tako v slast, kot je šla prej.

No, kar je najpomembnejše - v tem času ni bilo nobenega bruhanja in Miš zgleda bolje.

Naj tako tudi ostane.

Zdaj, ko je v tej sobi z Mišem tudi Guliver, prinašam enkrat dnevno 4 posodice z njami hrano in to je že ritual. Še vedno moram budno paziti, da Miš poje njemu namenjeno, ker nekateri ne verjamejo, da imajo vsi enako in jih strašno muči, da bi sosed ne dobil kaj boljšega (tudi mački so pravi Slovenci ).

Sem pa vesela, da je tako, ker zgleda da dobiva Miš pravo zdravilo, saj ni do zdaj niti enkrat bruhal in očitno se dobro počuti.

Super. Za posodice in za Miševo počutje.

Tudi Miš je danes dobil darilo od svoje botrice Amande in zelo se ga je razveselil. Še posebej všeč mu je bilo priloženo pismo, ki smo mu ga tudi prebrali. Po tem se je lotil konzervice. Seveda se mu je pri pokušini takoj pridružil Spartak, ki je hud jedec, nato pa še Guliver:

Miš je bolan, ne je in bruha, je hospitaliziran. Čakamo na diagnozo, medtem pa dobiva vso podporno terapijo. Držite pesti zanj, prosim.

Pozdravi se, Miš.

Mislimo.

Naj bo vse dobro, Miško

Miš, dajmo.