Malčki so pripravljeni na odhod v nov dom. Ker upam, da bo šla tema kmalu v arhiv sva si z Nemom dovolila napisati njegovo zgodbo. Podobno usodo njegovi deli kar nekaj, če ne skoraj vsi prebivalci MH.
p.s. prijetno branje in brez zamere, če je preveč
ZGODBA MALEGA NEMA
Ustaviiiii ! Majhen muc je v mašini.
Te besede so me prebudile iz sanj iz katerih se nisem želel zbuditi. Nekje na poti ne vem kako in kdaj sem izgubil svojo mami . Svojo družino. Tako hitro se je zgodilo. Težke stopinje človeka, neprijazen glas … razbežali smo se. Verjetno sem takrat skočil v mašino tega tovornjaka , kakor moj bratec …Pike in Aje nisem več videl. Ujela ju je človeška roka. Tudi bratca ne. Slišal sem, da so par dni prej meni podobnega našli v bližini kjer sem bil najden. Baje mu je bilo ime Atlas.
In tako sem padel iz mašine v kanal na tehničnih pregledih. Zaposleni so me ujeli in spustili ven. Eden od njih je rekel ; Morda ga bo muca , ki ima mladiče v bližini vzela za svojega.
Kolikor sem mogel sem tekel do prvega zavetja, ki pa ni bilo kaj prida. Vse mrzlo, samo železo.
Kmalu zatem se je prikazala ona. Nežno je stopala proti meni . Bila je tako suha …vendar mehka in nežna, ko se me je dotaknila.
MAMA! Sem zamjavkal
Imela je drugačno barvo in krajšo dlako kot moja prva mama. Ampak v njenih očeh sem videl ljubezen in rekla je….; Ne skrbi zdaj bom jaz tvoja mama.
Odpeljala me je na varno kjer sem spoznal njih. Moja bratca, sestrici. Veselo smo jedli pri njej,rastli in se igrali. Nismo vedeli zakaj ima včasih tako žalostne oči.
Sedaj vem. Skrbelo jo je. Rastli smo in raziskovali. Teren pa je bil nevaren saj je dnevno tam prevozilo vsaj 100 avtomobilov. Tam, kjer smo se igrali so bili razstavljeni kosi tovornjakov in kaj kmalu, bi lahko padli na katerega izmed nas. Tudi hrane smo potrebovali vedno več. Enkrat je bila drugič ne. Zaposleni in čistilka so nam nosili hrano …vendar niso razumeli, da ena konzerva in mrzlo mleko ni zadosti za nas pet in še mamico. Zato je mamica vedno počakala, da smo se najedli in potem pristopila h prazni posodici in rekla; saj nisem lačna.
Ko smo bili že v veliki nevarnosti je prijazna zaposlena ena redkih poklicala nekoga, da nas odpelje od tam.
In prišla je . Ujela je mojo Didi. V trenutku sem se spomnil na mojo prvo družino in takrat sem zamjavkallll…..bežimoooo. Razbežali smo . In potem se je pripeljala še ena. Dala hrano in ujela še Jacka.
Pomislil sem ; mene ne boš ujela, vem kdo si. Človek . In človek mi je vzel mojo družino.
Nisem vedel s kom imam opravka. Čeprav je prišla z hladno kovinsko kletko je v sebi nosila toplo srce.
;Danes jih je potrebno ujeti do jutri lahko katerega povozi ;
je rekla in nastavila tisto stvar v kateri je bila tako dišeča hrana, da nisem mogel kaj, da se ne uprem.
Kaj hitro smo bili v kletkah še Rozi, Kaj in jaz. Mama je zbežala.
Potem so se ti dve osebi pogovarjali z nekom, ki je rekel, da nas ne more sprejeti, da nas lahko poštima in vrne nazaj na lokacijo. Ta druga, ki je prišla kasneje je bila odločno proti in poklicala eno teto Cvetko v hišo, ki se ji reče MAČJA HIŠA.
Kljub temu, da so bili že čisto natrpani z nami podobnimi je rekla namestimo jih …bomo že kako. Tja ne spadajo.
In odpeljale so nas.
Hudo mi je bilo, ker sem spet izgubil MAMO, vendar sem nekako v njenih očeh videl, da mi jo bo pripeljala.
Odpeljali sta nas na varno, nam dali nekakšno grenko stvar v usta in nekaj za vrat ….kar pa smo hitro pozabili, ko smo zagledali polno skledo dobrot in čisto vodo. Noč smo preživeli na toplem in naslednji dan nas je pričakalo presenečenje.
Pripeljala nam je MAMO.
Najprej smo bili malo zadržani , saj nismo zaupali človeku. Kaj kmalu pa smo spoznali, da le niso vsi zlobni.
Tako smo zaživeli v svojem začasnem domu , kakor pravijo najini človeški mami . Ker pa smo vedno večji počasi potrebujemo vsak svoj dom. Vem, da je mojim človeškim mamam hudo, ker jih je strah, da nas ne bo želel nihče na svoj kavč, ker nismo več čisto majhni in morda vsi razen mene preveč sivi .
Ampak one nas imajo rade tudi če bi bili zeleni pravijo.
Zato si tudi jaz želim, da se odpro srca dobrih ljudi in nas sprejme v svoj dom. Vem, da je nemogoče, da gremo vsi skupaj, zato smo se nekako že med sabo zmenili s kom smo najraje.
Jaz si želim živeti z Didi saj sva velika prijatelja že od samega začetka.
Kaj in Jack sta nerazdružljiva lumpa.
Moja predraga sestrica Rozi pa je najraje z mamo. Vendar vem, da bo nemogoče, da gre z njo zato lahko gre h kateremu koli od nas.
Slišal sem , da bi naj naša mami bila vrnjena nazaj na lokacijo, vendar se je tavelika mama odločila, da tja nazaj je ne da. Bila je tako suha v bistvu še lanski mladič, ki je tavala po odpadu in se borila za preživetje nas. Zato jo je obdržala, poredila, ter ji pokazala , da človeški dotik ni nujno udarec …in zanjo si želi notranje zunanji dom , kjer ji bo nekdo pokazal, da se ne rabiš ob božanju vedno ustrašiti, da bo bolelo.
Tukaj se del moje zgodbe zaključuje . Velike mame so nas včeraj med igro poslikale, da nas vidite, da nas predstavijo.
Za konec bi povedal samo še to :
Želim si, da bi bilo še več takšnih hiš, človeških mam in atov, ki jim ni vseeno. Nismo sami krivi, da pristanemo kjer koli že to je . Eni imajo srečo drugi ne.
MI smo jo imeli
Upam, da nas bo vseh šest kmalu odtačkalo v nov zavedno dom! ...Nemo (RPB)
NEMO
Razigran , nežen fantek, ki je kot intruder postal vodja tropa. Nerazdružljiv s sestrico Didi
Nemo & Didi
DIDI
Nežna prijazna punčka, ki obožuje svojega bratca Nema.
KAJ
Nežen cartast fantek s posebnim pogledom . Obožuje svojega bratca Jacka
JACK
Prijazen nežen fantek posebnih prog . Lump s svojim bratcem Kajem
ROZI
Nežna malo nezaupljiva punčka, ki se najraje drži svoje mame. Druži pa se tudi z vsemi ostalimi
MAMA
Mama z veliko začetnico. Nežna,ki šele sedaj spoznava nežen dotik človeške roke. Končno smo jo poredili in še vedno pride jesti šele takrat, ko gredo otroci stran od hrane.
Mama in Rozi
SKUPINSKI LUMPI
zdej je pa dost
To sep 20, 2016 2:24 pm 
No eden od njih je dobil ime. Odšel je kot muc vrnil se je kot riba 
Zelo privoščim! 
Na sliki je levo ROZI, glavno pozornost prevzema KAI na sredini in JACK zadaj v košari.
