Poročilo Noetovega vsakdana z dovoljenjem posvojiteljice objavljam
. Nina, god job
.
"Ejla,
je bil že čas, da se ti javimo, ne da Nina vrta vame;)
Naše mačje življenje se je spravilo na ustaljene tire. Princeska se je navadila, da pač ni več vse njeno in da ji more kdaj krona past z glave, da si kakšno stvar izbori. Ker naš Nojčman je vse prej kot miroljuben mačkon:) Pa sej ga zastopim, kot da bi bil mlajši brat, caplja za Baggy, vse kar ima ona bi mel tudi on, spal bi tam kjer ona, jedel tisto kar ona, še na wc se spomne it takrat ko ona. In pol en sedi na wc-ju, drug pa iz zunanje strani zbija po vratcih, naj hitro konča:)
Vse kar vid, vid skoz lačne oči, vse bi mel, vse bi pojedu. Baggy ma svoje posodice na hladilniku, kamor on ne more. Vsak ma rad pri jedi mir. No ja, sam midva ga nimava, ker Nojčman skače ukol krožnikov in srčno upa, da bo ujel trenutek nepazljivosti in zmaknil kos mesa:) Tko da smo se navadl, da skupaj jemo kosilo, eni za mizo, eni na hladilniku, tanajmanjš pa pri tleh.
Igrače so seveda vse njegove. Z Baggy sva si izborile en skromni trak, s katerim se loviva po stanovanju in skačeva sosedu po glav. Nojčija je treba seveda in na žalost zapret v sobo, ker drugače je takoj zraven, maha s šapkam in grizlja, Baggy kot Baggy, pa se raje odmakne. Drugače pa imata taprave mačje dirke, pred njima niso varni kozarci in druge stvari ki rade padejo na tla. Nojči pa si je glih pred kratkim našel nov hobi. Moti ga, da so čevlji na predpražniku. Tam so res včasih mal v napoto, sploh k je treba iz obrata v skoku čez glavo sonožno in naskrivaj skočiti Baggy za hrbet. Zato raje čevlje enega zraven drugega razporedi po robu hodnika, seveda v parih, da je dovolj prostora za igro. Se je že zgodilo, da se je vezalka zataknila pod vrati in je blo mal težko pridt domov:)
Kokr zna bit lump, je pa tud cukr. Za razliko od Baggy, ki rab družbo za igro, počiva pa rada v miru, se on rad pride stisnit. To je zlezl tu mal Baggy pod dlako, tko da sm se že nekajkrat zbudila, k sta se kregala kdo mi bo na hrbtu ležal. Mogoče je pa to še ena njuna fora, kako me zbudit za zajtrk:)
Je pa ena stvar, ki sem jo opazila pri njemu. Zadnje tace ima ful šibke, na stol in pojstlo še pride, še to cinca najprej par sekund, preden skoči. Viši pa ne gre. Sicer ne vidim problema, ubistvu nam to kar prav pride, da ma Baggy lahko svoj kotiček, sem pa razmišljala, da ni kaj bolezenskega in bi se to stopnjevalo?
Še ena Nojčijeva, pol pa končam: ful se rad meče pod noge. Hočeš mim njega, pa se iz celga vrže na bok, prov sliš se k kosti butnejo v tla. In pol se razteguje, preteguje obrača, včasih te celo zahakla, da te na nos odnese
Hvala ti za Nojčija in za ostali trud, ki ga vlagaš za to, da imajo take male zverinice kot so naše, lepo brezskrbno življenje. CARICA!"