Ooooj, Žaneti tu!
Kak ste? Nama s Tačko se ful dogaja.
Skoraj sva dobili sostanovalko! Ena uboga maca je od nevemo kod kar sama prišla v hišo, ležat na peč. Prijazna in ljubeča trikolorka, popolnoma sestradana, shujšana, razmršena, garjava, umazana, krvava. Po parih dneh, ko je bivala na našem hodniku, smo jo že imeli za svojo. Peljali smo jo na veterino, nato pa šok. Srčica ima aids. Na srečo ni bila v stiku z nama s Tačko. Točili smo krokodilje solze.
Sreča v nesreči je bila, da je moja uspela prepričat sorodnico, ki nikoli ni bila navdušena nad mačkami, da jo je vzela. In seveda, po 3 dneh je bila popolnoma navezana nanjo in sploh ni bilo dvoma, da je ne bi obdražala (taktika..., moja je točno vedela, da bo tako).
Smo jo sterilizirali, razbolhali, razglistili, razgarjali, pocelili in nafutrali in mačica je kot nova po 3 mesecih.
Bila je tako sestradana da veterinarka ni znala ocenit, a je odrasla ali mladič. Zdaj je lepo rejena, deluje zdravo, zadovoljna, igriva, prijazna, cartljiva, z dobrim apetitom
Uživa na sedežni in v zakonski postelji in nima nikakršnega interesa sploh pogledat proti oknu ali vratom.
Zelo smo veseli, da je prišla k nam, je že vedela, da bomo poskrbeli zanjo.
Drugače midve s Tačko po starem. Še vedno se pretepava, ampak tudi skupaj poležavava in se umivava in jeva skupaj. Najina še vedno ni prepričana kakšen odnos imava to.
Jaz sem prava mačka, imam 4.7 kg, pojem vse kar vidim, uničim vse, kar se da, sem cartljiva in še vedno vsak dan spim v zakonski postelji zraven moje
. Fajn mi je, pa radi me imajo, edino Tačka tega ne prizna
.
Jaaa, saj bodo kake slikce, ja.
Uživajte