En lep dober večer
Končno se spet malo oglašamo, ja, je minilo že kar nekaj mesecev
Ko se nam je dvanajst dni manj kot eno leto nazaj pridružil naš prečudoviti človeški mladiček Lucas, je postal čas zares povsem relativen pojem, meseci letijo kot prej tedni
Naši trije razbojniški kosmatinci so super, razmerja očitno že jasno postavljena; Maši je taglavna, Pax hoče biti taglavni, Jord ima pa povsem svoj film, oz tava v neki svoji dimenziji, ki pa se zelo pogosto, a vseeno nenavadno naključno, pomeša z njuno in takrat postane taglavna hiper klovnesa ter skorajda prava Čeplakova Joli. Seveda sodeč po atletskem talentu, je pa res, da ima (sumimo) kdaj tudi ona težave s kakšnimi naključnimi čudnimi substancami, ki se najbrž znajdejo v hrani
Jordi deluje (ne samo s ptičje perspektive) zelo, khmm, baročno, a vsaj po teži sodeč ni nobene panike, Pax je npr precej težji. Revca ima kratke tačke, to bo taglaven vzrok za vse obtožbe o neki halucinirani "polnosti"
Maši je odlično, raketa ki ne odneha in ne odneha (enako je s fehtanjem za hrano), zobki in dlesni so videti super, tako da smo res veseli
Vsi že do potankosti obvladajo svoje delovne naloge (trening čezdnevne nevidnosti) in nočno razgrajanje brez milosti
Še vedno se ubadamo s problematiko naše bodoče hiške, premika se (seveda zahvaljujoč *************************) brezveze počasi, ampak enkrat menda bo in tako ima tudi mačkovje že prevideno svoje posestvo
Pa da ne gofljam preveč, vam raje pokažem nekaj slikic
Maši v polnem zaletu
Jord oponaša baziliko
Pax, kot nepoboljšljiv romantik, uživa v sončnem vzhodu (dejstvo, da dejansko gleda na severozahod, najbrž ne igra nobene vloge
)
Enkrat princesa, vedno princesa #maši
Enkrat teliček, vedno teliček
#najboljprikupenmucnaplanetu
Dokaz o odpovedi antigravitacijskega sistema a.k.a. medgalaktična hibernacija. Geslo: "zbudi me, ko bo hrana"
(Op.p: zbudiš se pa, ko ti tamali vse že davno pojesta
)
In pa za konec … naš princ Lucas
Pa lep večer še naprej