Spoštovana Icy, najprej iskreno sožalje
Glede Cala - pri nas smo se pred kratkim srečali z isto težavo. Zaradi neozdravljive bolezni je bila evtanazirana naša Maša. Pričakovala sem težave z drugim mačkom, Copatkom, in so tudi nastale. Kljub temu da imam še tri druge muce, od teh Copatka ni marala nobena, samo Maša ga je imela rada, ga umivala in spala z njim. Copatek je zelo žaloval, iskal jo je, tulil ponoči, čeprav je prej zmeraj cele noči spal, bruhal in dobil drisko. Kljub temu, da sem pred tem rekla, da ne bom posvajala, ker jih je zadosti pri hiši (oz.preveč, sploh ko se začnejo vet.stroški), sem že resno razmišljala o posvojitvi ustrezne družbe zanj.
Situacijo je rešil moj Sunny, ki se je odločil, da bosta pa zdaj onadva kompanjona, igra se s njim in ga umiva in Copatek je spet srečen.
Če se to ne bi zgodilo, bi prav gotovo posvojila ustrezno družbo Copatku.
Če prav razumem, je Cal sedaj edini mucek? Ne moreš mu tega nadomestiti, pa če se še tako trudiš, mačja družba ni enaka človeški. Zato ti polagam na srce - posvoji mu družbo, čimprej. S tem Kaye ne boš izdala, ravno nasprotno, gotovo tudi ona ne bi želela, da bi bil Cal brez mačje družbe. In imela boš rada tudi novega člana družine, brez skrbi. Ne enako kot Kaye, vendar nič manj, samo drugače. Zmeraj je tako. Vem, da je težko, še kako vem. Ampak naj bo on na prvem mestu.
Brez zamere, čisto dobronamerno sem tole zapisala, zaradi Cala. Držite se