Pred devetimi leti ob takemle času sem pakirala za Santorini. In naslednje popoldne sta se skotili Peri in Šapte. Za to sem izvedela tk pred vkrcanjem na letalo. In takrat sem še mislila, da bom posvojila samo eno.
Takrat tudi še nisem vedela ničesar o reševanju živali. In o tem, da s posvajanjem muc iz domačih legel podpiramo kotitev še več mladičev, ki jih je že tako preveč. Nič mi še ni bilo jasno niti o kvalitetni hrani za mačke. Vedela pa sem nekaj - moja mačka bo izključno notranja in sterilizirana ali kastriran.
Ko sva s takratnim fantom enkrat sredi oktobra šla pogledat Peri, sva še mislila, da je samček - Peregrin. In ko sva kak teden kasneje prišla še enkrat, naju je njegova sestrica gledala tako milo, da nisem imela srca, da bi je ne vzela. Postala je moja sedma mačka - Šapte, sedem po romunsko.
Ker se je družini mudilo ju oddat in ker so ju spuščali ven, pa sem se bala, da se bosta preveč navadili na zunanje okolje, sva ju vzela prehitro - že 5. novembra sta bili pri naju. In ko smo čez kak mesec ali dva odšli na cepljenje, je vetka iz boxa najprej potegnila Šapte - "Aha, to je punčka." in potem še Peregrina ... "Aha, to je pa tudi punčka."
In Peregrin je postal Peregrina. In ker mačka - ali pač kdor koli - res ne more biti Peregrina, smo jo začeli klicati Peri. Perč.
Prvo leto sta jedli komercialno hrano, kaj pa sem vedela. Oni sta vedeli bolje od mene - puščanje na krožniku in zmrdovanje je bilo na sporedu dnevno. Nato smo pri Peri odkrili displazijo in s tem tudi kvalitetno hrano. Od takrat nismo hrane več metali stran
Muci moji ... kaj vse smo skupaj preživele v teh devetih letih! En razhod, selitev domov k staršem, selitev na "svoje" - s cimro, pa selitev na svoje, in še enkrat, in še enkrat. Menjava službe ... In prihod dveh satanskih tigric
Nikoli še nisem imela lastne mačke toliko časa. Moj prejšnji, ki je živel najdlje, Garfield, Gerč, je doživel 8 let. Dokler ga ni povozil avto. Cena neznanja
Moji dragi muci, neskončno sem vesela, da sem se takrat odločila in uspela prepričati takratnega fanta, da sva vzela obe. So bili težki časi in časi, ko nisem vedela, kako bom zmogla. Ampak sem, smo - skupaj
In ne mi zamerit, ker sem povečala našo klapo. Skupaj smo ponudile dom še dvema macama, ki nam vsem krajšata dneve - čeprav vidve tega še ne priznata čisto
Zelo zelo vaju imam rada. Sta najboljši, najbolj pridni, najbolj vzgojeni in pametni muci na svetu z najmehkejšo dlako in najbolj anime učki, kar sem jih kdaj vidla na macah. Da bi še dolgo bile skupaj, zdrave in srečne - to nam vsem želim ob vajinem 9. rojstnem dnevu