Dooolgo se že s Guccijem nisva nič javila in poslal novih slik, zato pa danes podrobnejši opis našega druženja in slikovni material
27.3 je minilo 1 leto odkar sem posvojila Guccija in resnično morem priznati,da si dneva brez njegove družbe več ne znam predstavljati, pa ne samo jaz, celotna moja družina. Kljub vsem dlakam, razmetanem pesku, raztrganih kablih in ukradenih klobasah iz kruha je gucci daleč nabolj oboževan maček v Mariboru
Dan se začne s najmanj 15 minutnim cartanjem, kar je za guccija zjutraj obvezno, nato se začne mjavkanje za knzervo, ko se naje pride za menoj v koplnico kjer iz pipe pri bideju pije vodo. Vedno ko pridem domov zaslišim hitro stopanje mačka po stopnicah in glasno mjavkanje, to je njegov stalen pozdrav. Celo zimo je spal na radiatorju...obložili smo mu ga s 2 brisačama in mu ga spremenili v udobno ležišče, kjer je "oddelal" svoj dopoldanski in popoldanski spanec. V enem letu smo imeli 2 " nesreči" s odprtimi vrati, ki pa sta se po 5 minutah končali, saj je gucci hitro ugotovil,da mu je v hiši vseeno boljše in prihitel nazaj do mene da sem ga odnesla v hišo. Babica in oče sta se sedaj navadila zapirati vrata, tako da zadnjih 8 mesecev teh težav več nismo imeli. Z zdravjem nimava nikakeršnih problemov, redno je bil razgliščen, sedaj pa ga je potrebno peljat še na cepljenje.
Naš gospod maček je samo ene konzerve, in sicer Almo nature in še to samo en okus, rit razvajena. Aja, pa 1x na teden obvezno doma pripravljen piščanček, samo za njega.
Tudi klobase nam rad krade, če pustimo sendvič s klobaso predolgo brez nadzora, nam ostane samo še kruh
Toliko zaenkrat, obljubim da bo naslednje javljanje hitrejše