nevidna bolha
Prispevkov: 21
Pridružen: So jan 28, 2012 7:10 pm
So mar 02, 2013 12:12 am
Popi po enem letu
V sredini januarja smo imeli prvo obletnico prihoda v naš dom naše Popi. Mucka je zdrava in je prava mačja damica.
V enem letu smo tudi precej napredovali s socializacijo. Igrivost pri njej nikoli ni bila problem, a Popi je bila kar nezaupljiva - božati si je dovolila bolj poredko.
Z veliko ukvarjanja, pozitivnega nagrajevanja in nenehnega aktivnega dokazovanja, da nam lahko zaupa, smo danes na zavidljivi ravni medsebojnega odnosa. Popi čez dan večkrat dvignem v naročje in je nič več ne grabi panika, da bi morala takoj dol skočit, nasprotno, postala je velika uživačica v naročju. Zvečer se pride stisnit na kavč, še zlasti ima rada, kadar štrikam - na volno se čisto razneži.
Zvečer praviloma pride spat k nogam ali pa tudi h glavi k meni ali pa na pograd k sinu.
Jutra niso več stresna s cukanjem za lase, tega smo jo kar hitro odvadili. Zbuja pa še vedno a ne več tako zgodaj, šele okrog šestih ali pol sedmih in sicer na nam najbolj zoprn način. Vse česar nismo pospravili z nočne omarice ali pisalne mize, se bo z njeno pomočjo znašlo na tleh.
Oba s sinom sva velika zaspanca in še tako močni alarmi naju težko zbudijo iz sladkega sna. Odkar imamo Popi, se zbudiva ob prvem šušku, ki ga povzroča mucka s svojo tačko, ko potiska predmete (nočna lučka, mobitel, računalniška miška, očala, pisalo,..) proti robu nočne omare. Takrat oba planeva: "Pipi!" in če sem dovolj hitra, preprečim padec. Seveda smo se naučili, da spravljamo vse te drobne predmete v predale, nočne lučke so postavljene na tleh, budilke tudi. Pisalno mizo imamo skoraj brezhibno pospravljeno. Izučilo naju je, ko nisva uspela rešiti računalniške miške in ko je moral mobitel na servis.
Fotoaparat pa kar malo preveč počiva. Se bom potrudila narediti kakšno luštno fotko in jo obesiti na forum.
Lep pozdrav,
Urška
V enem letu smo tudi precej napredovali s socializacijo. Igrivost pri njej nikoli ni bila problem, a Popi je bila kar nezaupljiva - božati si je dovolila bolj poredko.
Z veliko ukvarjanja, pozitivnega nagrajevanja in nenehnega aktivnega dokazovanja, da nam lahko zaupa, smo danes na zavidljivi ravni medsebojnega odnosa. Popi čez dan večkrat dvignem v naročje in je nič več ne grabi panika, da bi morala takoj dol skočit, nasprotno, postala je velika uživačica v naročju. Zvečer se pride stisnit na kavč, še zlasti ima rada, kadar štrikam - na volno se čisto razneži.
Zvečer praviloma pride spat k nogam ali pa tudi h glavi k meni ali pa na pograd k sinu.
Jutra niso več stresna s cukanjem za lase, tega smo jo kar hitro odvadili. Zbuja pa še vedno a ne več tako zgodaj, šele okrog šestih ali pol sedmih in sicer na nam najbolj zoprn način. Vse česar nismo pospravili z nočne omarice ali pisalne mize, se bo z njeno pomočjo znašlo na tleh.
Oba s sinom sva velika zaspanca in še tako močni alarmi naju težko zbudijo iz sladkega sna. Odkar imamo Popi, se zbudiva ob prvem šušku, ki ga povzroča mucka s svojo tačko, ko potiska predmete (nočna lučka, mobitel, računalniška miška, očala, pisalo,..) proti robu nočne omare. Takrat oba planeva: "Pipi!" in če sem dovolj hitra, preprečim padec. Seveda smo se naučili, da spravljamo vse te drobne predmete v predale, nočne lučke so postavljene na tleh, budilke tudi. Pisalno mizo imamo skoraj brezhibno pospravljeno. Izučilo naju je, ko nisva uspela rešiti računalniške miške in ko je moral mobitel na servis.
Fotoaparat pa kar malo preveč počiva. Se bom potrudila narediti kakšno luštno fotko in jo obesiti na forum.
Lep pozdrav,
Urška
Hvala za javljanje! Vidim, da lubica uživa. 
