Pomagamo živalim

Srečno in zdravo, prav vsem, pa radi se imejte, na vso moč!

Tudi mi vsem štirim puhkom in tebi želimo srečno in zdravo leto .

jaz vam pa poleg zdravja želim še, da bi v letošnjem letu tudi pri vas gledali kiči slikice, torej čim prej čim več stiskanja in mamico tudi čim več cerkljat....

Hihi, naša princeska Cicimici je dobila nov kavč za na kavč. Takoj je splezala nanj, se nekaj minut čistila, nato pa zaspala spanje končno zadovoljnega. Non je legel na goli kavč, ubogi plebejec.



Drugače smo kar ok. Cicimici leze iz svoje lupinice in začenja kazati svojo alfa naravo. Non je cukr, njega je zelo enostavno imeti. Pusti se česati, crkljati, prestavljati, lupčkati, nositi naokrog... Idealen muc, kar ne morem verjeti svoji sreči.

O, važiča lepa, kako uživata

Ne morem si pomagati, dobila sem sladkorno in mogoče jo bo še kdo...

Auuu, kakšen prestol, pa kakšna lepa princeska na njem aja . (Sem se kar čokoladi odpovedala za danes ...)

Kjut, čist

Gaya, takoj, ko sem videla fotografijo sem pomislila na tale tvoj odgovor....a vidiš, da ni trajalo dolgo, da si tole doživela tudi ti pri svojih princeskah, od zdaj naprej pa dobro pazi na sladkor, da ne boš zbolela... Nekaj najlepšega, kar človek lahko doživi pri naših kosmatincih, je ravno njihova predanost in ljubezen, pa naj bo to medsebojna ali pa tista do nas, ljubečih sužnjev, še najbolj všeč mi je pa njihova samostojnost in odločnost...tako, kot si bodo one zamislile, tako bo in čisto nič drugače...Se mi zdi, da bi se morali mi, dvonožci, marsičesa naučiti od njih, a kaj, ko smo tako "brzinski", da včasih niti ne opazimo, kaj nam naše živalce želijo ali hočejo sporočiti, na žalost...Gaya, čestitam ti za tale napredek, sedaj se pa naglej in načudi vsem mogočim in nemogočim pozam, ki jih boš imela sedaj dnevno na sporedu ...vsem princeskam in seveda tudi princu pa en velik koš cmokcev od naših kosmatih revežev, ki vsak na svojem koncu utrujajo svoja ležišča...

res za sladkorno dobit, ja super ste

Pozdravljeni, vsi. Danes se je Logatec vrnil v civilizacijo, po dobrem tednu smo dobili elektriko in zraven internet. Poročilo s terena: tri dni smo bili v temi in brez ogrevanja, nato pa so vsaj črpalko za centralno v skupni kurilnici za celo naše blokovsko naselje le priklopili na agregat. Z že zelo zaskrbljujočih 13 stopinj se je v enem dnevu ogrelo na 17 stopinj, nato nekaj dni vztrajalo pri 18, včeraj pa so bile stene že tako ogrete, da smo se crkljali pri dobrih 19 stopinj v vseh prostorih stanovanja. Vodo smo ves čas imeli, le pitna ni bila, prekuhavali pa smo jo s pomočjo plinskega gorilnička na kartuše. Signala za mobitel ni bilo, nekaj informacij smo dobili preko radia. Na srečo se je našel takšen na baterije...Avti so bili uklenjeni v sneg in žled in ceste neprevozne, zato sem se močno potrudila, da je bilo muckam dobro, saj si bolezni v takih okoliščinah nisem mogla privoščiti. Pile so prekuhano vodo, zgradila sem jim cel kamp za ogrevanje... transporterje sem oblekla v flis in jih prekrila z odejami, če pa so se gospodične in gospodič želeli valjati po kavču, sem jih vztrajno pokrivala z volnenimi šali. Safy in Liya sta za perzijske razmere dokaj bistri in sta sami šli v zavetje, Nikolinca in Non pa sta zelo preproste pameti in sta raje zmrzovala kje na pohištvu, zato sem imela z njunim ogrevanjem več dela. Zaenkrat kaže, da smo jo odnesli le z nekoliko vnetimi očmi in kakim kihcem, vse so ješče in živahne. Aleluja. Mimogrede: tudi jaz sem ok, začuda.

Dobrodošla nazaj v civilizacijo. Pišuka, saj ste imeli skoraj vojno stanje. Smo spremljali po tv, ampak človek si zares ne predstavlja, če sam ne doživi. Dobro, tudi pri nas nam od lani, ko so uvedli te delilnike toplote, rahlo zmrzujejo riti, ampak vsaj štrom je, pa lahko malo ogrejem, ko postane kritično (predvsem za muce ). Boh živi plinski gorilnik, pa da si vsaj do čikov prišla, ker potem bi bila štala še večja . In zdaj ste utrjeni kot severni medvedi, kar tudi ni slabo.

V zvezi z (nepogrešljivostjo) elektrike sem dobila lušten mail, ki ga delim z vami:
Wikipedia: Jaz vem vse!
Google: Jaz poznam vse!
Facebook: Jaz sem prijatelj z vsemi!
Internet: Brez mene ne gre!
Elektrika: Hahahahaha, vi to resno?

Čestitke za uspešno ogrevalno akcijo, verjamem, da je bila naporna in polna skrbi. Super ste .

Ojej. Bravo za iznajdljivost in vzdržljivost in dobrodošli nazaj.
Kaj ste pa počeli brez elektrike, s čim ste si krajšali čas?

Hahaha, Gipsy, čike sem v času brez ogrevanja omejila na vojno stanje, ker nisem upala zračit, da ne bi hitreje upadala temperatura. Pomagala sem si s svečami in pomarančnim eteričnim oljem v uparjevalniku. Itak da imam zaloge hrane in peska za mačke vedno ampak VEDNO. Sostanovalec me je grobo nadiral, ker sem potožila le, da me skrbi za kosmate mrcine. Malo se je unesel, ko sem mu pojasnila, da bi ob morebitni bolezni težko uspela z njimi priti do veterinarja, saj je bilo pri nas zunaj zelo divje (pokrajina spominja na posledice kake čudne vojne...) in da za 4 komade takoj odštejem 1000 EUR žal, pa četudi veterinar še skorajda nič ne ukrene. No, da nimam polno denarnico evrčkov je začuda razumel in se mu je moja skrb nenadoma zazdela skoraj upravičena. Ena frendica je vsa splašena z avtobusom prišla k meni v četrtek (ni me mogla doklicati, ker ni bilo signala, pozneje pa nisem mogla napolniti telefončeka) in besno rekla, da morajo ljudje skrbeti zase in da bi ona v moji situaciji mačke nagnala v naravo, pa naj se znajdejo. No, bila sem hvaležna, da jo je skrbelo zame, tole njeno pripombo pa nisem čisto tiho požrla. Kaj sem počela? Skušala vzdrževati red in higieno, prekuhavala vodo, prižigala sveče in pokrivala pa grela mačke. Prebrala debelo knjigo in načela novo. Poslušala radio. Šla ven po nujnih opravkih (Petrol je delal, od tod cigarete).

Knjiga, čiki, pa vsi zdravi.....no, saj vam razen tistih par stopinj toplote ni nič manjkalo . Se hecam, me pa veseli, da ste uspešno preživeli obsedeno stanje. Muci zgledajo pa prav tapravi taborniki in njihovi kosmati plaščki so jim verjetno tudi prav prišli

O, lepi mucki srčkani, kako imate pa vi dobro mamo se zavedate, a ne
Seveda ima pa tudi vaša mama krasno in pridno mačkovje

Upam, da ste si pregreli premražene kosti, res ste potegnili ta kratko upam, da vam ne bo treba več preizkušat vojnega oz. obsednega stanja...

Kakšni srčkani taborniki, jej

Javljamo se ponovno. Nepremičnine so še vedno pogosto statične, ko pa končno ušpičijo kaj zabavnega, vedno zamudim trenutek in dokaznega materiala ni. Safy (pa ne vem, kličem jo Lilith, ker je ena taka odločna čemerna muca) se umirja, občasno se že vrže na hrbet in ne skriva se več, ko pridejo obiski. Začenja verjeti, da je moja muca in da bo tako ostalo. Zase želi vso pozornost, ves čas bi mi visela okoli vratu, a tako pač ne gre. Ko jo skušam nežno sneti s sebe, renči kot tiger in se me divje oklepa s pomočjo svojih kot britev ostrih krempeljcev. To njeno početje se na meni pozna, hahaha.

Non je Non, absolutno moj ljubljenček, česar se zaveda, a tega zaradi svoje dobrodušne narave ne izkorišča. On je samozavesten, kljub temu, da ga punce skoraj vsak dan očofajo. Tu pa tam se tudi on odloči in primaže kako focko Lili ali pa Liyi, Nikolinčko spostuje.

Nikolinčka je sicer že cisto drobcena, a še kar zivi s temi svojimi uničenimi ledvičkami. Je in pije, skače na omaro, hodi se gret name, ko se valjam po kavču. Mislim, da jo nič ne boli. Vsak dan z njo je zame najdragocenejše darilo.

Danes sem pofotkala Nikolinčko in Nona: