Ojla,
spet mi. Za nami je 4 dni prazničnega dremuckanja in ckrljanja
Ko enkrat že misliš, da si dojel vse o mačjih karakterjih te muce ponovno presenetijo. Mislim, da je imeti muce pravi intelektualni izziv za inteligentne ljudi
Od nedelje dalje se počutim kot Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko, seveda čisto po naključju... Ker pomaranč ne smem jesti, moja dvonožna sostanovalka pa se je odpravila na daljše počitnice so se le-te začele sušiti in sem ugotovila, da bi jih lahko pravzaprav posušila za razne adventne aranžmaje... Fajn. Ko sem jih hotela odložiti na polico nad pultom pa sem se spomnila, da muce ne marajo vonja pomaranč in ... (jaz zloba grozna
) postavila pladenj z narezanimi pomarančkami točno na tisti del pulta, ki je najbližje radiatorju s katerega Marči neprestano opreza kako bi splezal na pult. In vidi mačkona..pride bližje, firbčen, povoha in ....ops ga kar odnese za pol metra nazaj! Pride čez 3 minute naša mačja gospodična in povoha in ravno tako ritensko odskoči za pol metra. Sem se počutila kot da sem splezala na Triglav
Čeprav naslenji dan se zadeva malce razdiši in nima več tako dramatičnih učinkov, ampak na pult pa ne hodita več..(zaenkrat) ...bom naložila pomarančke še na mizo in v kopalnico....
Tud lepljenje dvostranskega selotejpa na Marčija ugodno deluje, noče več praskat pragov, vendar pa nalepke motijo Monči in jih non stop ovohava, liže in poskuša grizljati... upam, da lepilni trak mucam ne škoduje?
No sedaj pa o karaketerjih in obljubljenih opažanjih.....
Koncem septembra se je naša Manny le odločila kateri mačji parček bi posvojili (je pač nepoboljšljiva ljubiteljica oranžic). Monči ji je na obiskih prirasla k srcu, ker je bila zelo igriva in živahna muca, pa še oranžkasta po vrhu (no na začetku malo "premalo"). Marči je bil pač postavljen za njen parček in sva ga pač posvojili v paketu, saj sva upoštevali nasvet, da je bolje imet dve kot eno samo muco. (uppsss, a da je kosmat??? malj bolj košat se mi je res zdel ampak kosmat?? pa dlake??? no ja bom raje tiho in ne bom komplicirala, saj me bodo drugače tele skrbne tete iz Mačje hiše brcnile čez prag preden bova uspeli posvojiti katero od njihovih najlepših in najbolj negovanih mucic. Saj izgleda prijazen in lep tiger, z dlakami pa se bom morala sprijazniti, sem si mislila. Meni je simpatičen, tko da komot postane MOJ muc
)
Pred skoraj 4 tedni sva jih nato brez težav naložili v trasporter (Monči je kr zdrvela vanj, Marčiju pa smo nato pomagali za njo) in ..smo se odpravili domov. Med potjo je Marči nežno mijavkal in žaloval za Trixi in njeno človeško, mačjo in pasjo družbo.
Ko pa smo prispeli domov pa smo ugotovili, da "nežni" Marči premore kar veliko samozavesti, saj se je pogumno podal na raziskovanje stanovanja. Ko je osvojil "teren", pa se je naslednji dan šarmersko lotil obeh človekinj. Še posebno piko je položil na manjšo dvonožnico. ki je ipak kazala več interesa za poležavanje na kavču kot njena vednodrveča mama in jo z lubčki čisto začaral. Pa tudi brez težav se ga je dalo prijeti in mečkati kar je bilo za Manny zelo pomembno. Tko je priceska Monči pri Manny žal pristala v drugem planu....
Marči se je čist skulirano obnašal in ga brzinsko vzdušje v novem gospodinjstvu očitno ni preveč vznemirjalo. Njegova sestrica se je na raziskovanje novega bivališča odpravila šele po krajšem bivanju v trasporterju in (kot to sedaj gledam nazaj) je bila očitno mnogo bolj plašnega značaja kot smo to predhodno pričakovali (borka za perota, družabna in živahna muca). Po tem, ko je Marči izbral in osvojil malo človekinjo je ubožici ostala le še "tavelika", ki pa je še bolj drvela po stanovanju gor in dol, ven in not kot pa "tamala". Le zvečer se je vsedla za računalnik in nakaj razbijala po tipkovnici. Ni ji bilo lahko slediti in zato se je ubožica Monči dobesedno nalimala na njen copat in jo poskušala očarati ampak kaj ko ta brezsrčnica ni imela veliko posluha za njene potrebe po sprejetosti in je zato Monči velikokrat ostala pred zaprtimi vrati. Butanje in praskanje po vratih več kot očitno za njen objekt šarmiranja ni bilo najbolj šarmantno. Ta človekinja je sicer prijazna, poboža glavico, vendar si je takrat redko vzela čas za dolgotrajno božanje. Je pa redno čistila wc, natakala svežo vodo in polnila skledice z briketi še preden so se spraznile. Ampak kaj, ko to plašni, božanja potrebni Mončki ni veliko pomenilo.
Koncem prvega tedna bivanja v novem domu si je Monči izborila spanje v spalnici in se začela počutiti malo bolj sprejeto (takrat je mnogo več časa posvečala človeku kot pa bratcu pravzaprav). Po enem tednu je tavelika človekinja začuda ostala dva dni doma in se zelo ukvarjala z malo prestrašeno (živčno kot je pravila) Monči in Monči se je res bolje počutila, še posebej ker ji je ponoči dovolila spati v svoji postelji in vzela si je čas za dolgotrajno božanje. V naročje prestrašena muca še vedno ni hotela in je že ničkolikokrat opraskala (preveč nežna pa res ni...) svoji dvonožni sostanovalki, ampak človekinja je bila potrpežljiva in je božala to nastavljajočo glavico kadarkoli si je to ta zaželela. In sta postali večji prijateljici. No Marčiju to ni bilo preveč všeč, da se njegova kompanjonka ukvarja s človekinjo in ne z njim, pa tudi, da njegove očitno ni bilo doma in je iznašel način vzbujanja pozornosti: praskanje po podih in hoja po jedilni mizi - to sta dejavnosti, ki taveliko človekinjo res spravita v luft . No, prestrašeni Mončki seveda razburjena človekinja nikakor ni po volji, saj je revica prepričana, da se njena jeza nanaša nanjo (ne vem kakšno sevanje je krivo, da imajo današnji najstniki tko zlo slab sluh, ker moramo mame dandanašnji tako glasno govorit? Itak tudi to ne deluje dobro na nežne mucice). Tudi drugače se Monči (predvidevam, da od strahu, ker je npr pri lovu na muhe strašansko hitra in spretna) zapleta v težave v stanovanju - pade npr iz regala višine cca 1,80m; težje od brata spleza na radiator..in podobno, kar verjetno vpliva na njeno slabo samozavest, saj pogosto brezglavo dirja po stanovanju (to se je videlo tudi zadnjič ko so prišli obiski, Marči se je skulirano spravil v hišico na mačjem drevesu in skulirano "proučil" situacijo), kar še povečuje možnost zapletanja v težave..
Potem je Mončina človekinja spet prevzela običajni ritem prihajanja in odhajanja skozi vrata, Manny se je vrnila in vsak dan popoldne pripeljala s seboj trop vreščečih šestošolk, ki so hotle viiideet in meeečkaaaat muce (mama ji prvi teden obiskov še ni dovolila, da se muce ne bi preveč prestrašile). To Monči tudi ni bilo preveč všeč in se nobeni ni pustila prijet, no le ena se ji je zdela dovolj zaupanja vredna, da se je pustila mal pobožat. Skulirani Marči pa je v občudovanju naravnost cvetel in se valjal po hrbtu, da so ga čohale in masirale v neomejenih količinah. Marči se je izkazal tudi kot požerušček, saj pohrusta vse kar postrežemo, medtem ko je naša svilenodlakca bolj fine sorte in ji npr surova bio govedina, kuhana jajčka in nekatere vrste kozerv ne pašejo najbolj (no še pojasnilo o dlaki naših dveh: Marčijeva dlaka je mehka in topla in voljna - približno tako kot moherast pulover najboljše kvalitete mešan z angora volno; Moncina dlaka pa je še nekaj boljšega, čeprav se to na slikah ravno ne vidi - na otip je naša rdečelasa princeska približno taka kot pulover iz najdražje mešanice kašmirja in svile, neskončno mehka in svilena, mmmmmm
) Me pa zelo veseli, ker najhitreje pohrustata ravno moje doma prirpavljene zrezke, krožničke pa poližeta, kot da sta profesionalna pomivalca. Mokre hrane se lotita tako kot da ne bi pojedla cele sklede briketov od zadnjega mokrega obroka
Monči si je torej izborila spanje pri svojih čolovekinjah (ki Marčija ne prvlači tako močno kot njo) in se je zato počutila malo bolj sprejeto in ljubljeno. No tavelika človekinja pa si je sedaj kooončnooo vzela dovolj časa za Monči. Do nje je bila zadnjih par dni zelo nežna in jo je božala toliko kolikor si to princeska želi. Včasih jo tudi vzame v naročje in Monči se ob tem sicer ne počuti najbolj lagodno, vendar je nehala praskat, ker jo poboža, počoha, potem pa, ko si Monči že zaželi odhoda iz naročja j tudi izpusti. Sedaj ji je že 2x dovolila,d a jo v naročju malo poboža tudi po trebuščku
Manny je odšla na počitnice in zato se je dinamika v našem domu nekako spremenila (zato ugotavljam, da je treba bit zelo prilagodljiv za razumevanje mačjih karakterjev). Monči sem se res zelo posvečala in je postala bolj samozavestna muca. V soboto zjutraj smo se do 11 ure crkljali na postelji, Monči je polizala mojo roko do komolca, potem pa se je lotila spečega brata in ga umila od glave pa do zadnjega krempeljca na peti. KO je bil po hrbtu dovolj umit se je speči uživač prevalil na hrbet in mu je umila trebušček in z največjo skrbnostjo tudi vse tačke in krempeljce wiiiiiiiiii
No in ko sem že mislila, da imamo sedaj ponoči mačjo idilo se je vse spremenilo. Odprtine za dostop do zaposteljnih kablov sem zaprla s kartonskimi zaporami in to je moja mačkončka zvečer tako vznemirilo, da sta eno uro norela po sobi potem pa sem ju ob 1:30 ponoči deportirala v njun dnevni prostor, saj nista kazala nobenih znakov zaspanosti... Tudi zjutraj sta norela po stanovanju kot za stavo in uprizarjala strašne mačje boje (nikoli si nisem mislila, da mačje karikature s postrani glavicami in nasršenimi hrbti pravzaprav predstaljajo realnost?
). Tudi naslednjo noč nista bila pri volji za spanje in tako od tedaj dalje ne spita več v spalnici, česar ni videti, da bi pogrešala (očitno sta se me vsak vikend-praznični dan že čez dan dovolj naužila). Spet sta se zelo povezala med seboj. Monči je postala bolj samozavestna (sedaj kopira Marčija ob skuliranem sedenju na jedilni mizi! čerpav si nanjo ne upam kričat in jo raje mirno postavim dol) in celo spi včasih dlje od brata...
Marči se je sedaj, ko njegove človekinje ni, odločil šarmirati mene in mi ob sedenju na WCju zjutraj pride s kotlička dajat lubčke na lička (wiiiiiiiiiiii, sem čist raznežena) in se mi dobrika. Moram bit zelo pazljiva, da obema posvečam enakovredno pozornost, zato sta moji roki zelo "zaposleni " z božanjem...
NO tole je bil obljubljeni esej o mačjih karakterih, glede na dinamiko dogajanja pa predividevam, da bo imel še veliko nadaljevanj...
Pe okt 28, 2011 10:16 pm 
brez težav namreč prenaša cele trope šestošolk, ki ga dnevno prihajajo občudovat in seveda .. meeeeečkaaaaat...
kako ste super fajn 
.
