Pomagamo živalim

Na lokaciji prostoživečk, se je pojavil ta prijazni mucek, ki tja zagotovo ne sodi.
Je pozitiven na Felv, a vseeno upamo, da bo po karanteni čim prej dobil svoj stalni dom, kjer bo užival s svojimi in bil še dolgo, zelo dolgo zdrav. Imel je veliko srečo, da je prišel v prave roke in zopet srečo, da ima naša prostovoljka zlato dušo in poleg vseh ostalih Felv+ , in drugih -/-, ki že čisto predolgo čakajo na svoj stalni dom, še mičkeno prostora za tega srčka.

Je pri nas in ime mu je Mikeš, maček Mikeš, tako kot v zgodbi Josefa Lade, ki smo jo brali še kot otroci, pred 50 leti:

Hvala za namestitev.
Jo preberem.

Mikeš se je lepo udomačil. Ni sicer tak divjak kot Oli, pa še veliko manjši je, vendar je suveren. Poišče si prostor na praskalniku in prvi je pri hrani. Če ga vzameš v naročje, se lahko z njim igraš po mili volji, vse mu je fino in neumorno prede.

Zahvala gre tudi vsem ostalim sostanovalcem, ki vsakega prišleka sprejmejo zelo prijazno.

Mikeš je bil včeraj na drugem cepljenju. Odkrili smo en zlomljen zob, zatečeno dlesen in malo vnete bezgavke. Sicer je v redu, v enem mesecu, kar je pri nas, se je poredil za 800 g.

Mikeš je zelo dobro, zelo je zrasel in se poredil. Je zdrav, živahen mladič, ki najbolj obožuje igro z Levjesrčnim. No, Levjesrčni je za igro z njim še premajhen in pogosto kliče na pomoč. Prav tako se je dogajalo, ko je k nam prišel Mikeš in je bil Oli tisti, za številko večji, ki se je hotel igrati z njim.







(Fotoaparata se boji.)

Ne vem, zakaj Mikeš še ne išče doma? Mislim, da bi ga res že lahko. Mu pripravim oglas.

O, kako si se naredil

Mikeš je danes zjutraj nenadoma in silovito zbolel. S hčerko sva sedeli poleg njega, dobil je vso podporno terapijo, ki jo premoremo in jokali, ker je bil iz minute v minuto slabši. Imel je hudo dihalno stisko. Na veterini smo se dobili z eno od veterinark, druga je bila ves čas na telefonu in počasi se je stanje izboljšalo. Zdaj je stabilen, je že tudi sam jedel, je pa na infuziji in v kisikovi komori. Kaže, da ni kriva levkoza, baje tudi ni pljučnica, sum je na napad astme, vendar nič ni še potrjeno.Zvečer ga bo veterinarka še oskrbela, jutri pa bo nov dan in novo upanje. Zdrži, srček, še čisto prekmalu je, da bi odšel.

Drži se Mikeš (in vsi tvoji)

Joj, srček. Mislimo na vas in upamo z vami.

Ojej drži se, srček

Sem čakala, da bom lahko kaj lepšega napisala, vendar ne gre. Mikeš je slabo. Samo leži, občasno se trese, ne je, ne pije, če ga nahranim po brizgi, bruha. Edino, kar je bolje, je to, da lahko normalno diha. Ne vemo, kaj mu je. Dobiva antibiotik. Še vedno pa je lep mehek mladič, ki prede, če ga stisneš v naročje. Močno stiskajte pesti zanj, naj ne umre v teh prazničnih dneh.

Mikeš, preden je zbolel:

Bomo.

Mislimo nanj.

Mikeš je živ in nekoliko bolje. Še vedno ima povišano temperaturo in še vedno čisto nič ne je sam. Niti ne pije. Je pa (še vedno) odziven, prede, če ga božaš, se tudi usede in neguje. Predvsem pa se je od včeraj popravilo to, da ko ga hranim po brizgi, požira, kar prej ni. In ne bruha. In po nekaj dneh se je tudi polulal. Ima pa iz dneva v dan več belih dlak v kožušču, kar osivel je od vsega hudega.

Prejema dva antibiotika, kortikosteroid, sredstvo proti slabosti in podkožno infuzijo. Čez dan ga hranim na 3 ure, po 5 do 10 ml RC Recovery in imam končno dober občutek, da mu bo morda vendarle uspelo. Grozno je, ko si nemočen in lahko samo čakaš. Ko se prižge drobna luč, je bolje in dobiš nov zagon. Res si zelo želim, da mu uspe živeti.

Ne daj se, muco , Janja, ti pa tako veš, da se več od naštetega ne da, pa kar bo, bo. Želim vama, da bo kaj dobrega.

Dajmo, srček.

Naj vama uspe.