Pomagamo živalim

Adi, fajn ga žuraj (pa gipsy tudi, seveda ).

Adek in njegova mami ❤

Adi čaka, da se bo mladina najedla in bo potem on pospravil ostanek mokre hrane (Renata, saj se še spomniš: "Klinc gleda redko blato" ). Dobro mu gre in čisto srečen je, ker ima v svoji sobi spet obilje malih micekov - dva, Mini-Me in Jerry-a, si redno vzame v duplinico, v kateri je čez dan najraje. Žal dokaza nimam, ker je tam pretesno in pretemno.

Adi ima rad male muce.

Zlati srček Adi.

Tudi male muce imajo zgleda njega zelo rade.
Adi srček kosmati

Adek ima vse pod kontrolo.

Kakšne lepe učke ima ta fant

Kuku, še sem tu - Adi včeraj zvečer. Novo je to, da ima zvečer izhod iz njegove sobe, ker mu je rado dolgčas odkar so mladički odšli v nove domove, Čupa in Cookie pa ne zdržita prav dolgo v mačji sobi. Prav veselje ga je gledat, ko šprinta gor in dol in navdušeno pozdravi vsako muco, ki se mu znajde na poti. Poskus, da bi mu na rito nataknila pleničko, se je izjalovil, ker se je branil z vsemi štirimi (ups, tremi), pa še jaz sem za te zadeve dokaj štorasta.

O, Adi, srček, že dolgo te nisem videla v živo, pa vidim, da si še vedno enako ali še bolj lep in zlat.

Danes se je v mačji sobi sesalo in Adi je kot pravi ati vzel v zaščito malega prestrašenega Ernesta.

Adi se na treh tačkah ne more spraviti v višje nadstropje našega novega (doniranega) praskalnika, tako da bo večji del ostal neposračkan, spodnja ležišča bom pa zaščitila z brisačami. Tako nekako smo se pogovarjali, ko so 3-nadstropnega čudoviteža prinesli v Hotel Gipsy. Pravzaprav sem donatorko skušala s tem malo potolažiti, ker ljudje bolj težko razumejo, da so vse reči pri nas bolj kratkega veka. No, realnost je, da Adi pride povsod, torej tudi čisto na vrh praskalnika. Ampak posračkal ga pa še ni, je uvideven ta naš ati.

Bravo, Adi. Za plezanje in za nesračkanje.

Letos je padla težka a nujna odločitev. Po več letih sem začutila, da brez oddiha pač ne bo več šlo in Adi je zato moj dopust preživel nastanjen v zavetišču v sobici, kjer so mucki s posebnimi potrebami. Vse skupaj je prestal prav dobro, saj ima druge muce rad in s tem ni bilo težav. Drugače je bilo z ljudmi, ker jih on razen stare mačke ne prenaša ravno najbolje. To je občutila tudi naša Šapka, ki je ob poskusu konktretnejšega približevanja fasala ugriz ali dva, potem pa se je nanjo spravil še Lin, ki se je očitno hotel Adiju postaviti v bran. Mački smotani. No, vsi so preživeli in Adi je spet doma, presrečen, da je v svoji sobici. Ob ponovnem srečanju s cimri so buci padali kot za stavo, kar je bilo zelo lepo videti.

Adi včeraj

Lepo te je videti srečnega. In videti.
(A je kaj shujšal pri nas?)

Eno malenkost je, ampak je čisto prav prišlo, ker je bil že kar malo preokrogel (obilica mehke hrane, namenjena mladičem, je naredila svoje).

Dobro, sam da ni shiral.

Pa jo imamo, sedmo obletnico Adijeve vselitve k nam, namreč. Kdor spremlja njegovo temo ve, da se je z njim na zdravstvenem področju v preteklosti ohoho dogajalo: od resnega zapleta s prebavo med okrevanjem po odstranitvi nogice, ko nam ga je skoraj odneslo, mikre, pogostih vnetij mehurja in hudega vnjetja ledvic, ko nam ga je spet skoraj odneslo, pa vnetja dlesni, ko je ostal brez lepega števila zobkov, in seveda nenehnega menjavanja prekompaktnega blata s preredkim, kar pri njemu sicer ni neki zdravstveni zaplet, ampak normalno stanje. V teh letih je vzgojil armado bukseljnov, v nove domove pospremil trimestno število cimrov, navezal prisrčne stike z mojimi mucami in očaral prav vsakega človeka, ki je prišel v njegovo sobo. Sobico je v tem času zapustil samo dvakrat, med prenovo, ko je bil dva dni pri Trixi, in pred kratkim, ko je bil 14 dni zaradi mojega dopusta v zavetišču, pa sem ga tako pogrešala, da sem komaj čakala, da ga spet vidim.

Upam, da bo Adi še dolgo z nami, da bo zdrav tako kot je zdaj in nas razveseljeval s svojim neponovljivim značajem, pa da bo ohranil tudi nagajivo plat, saj izkoristi vsako priložnost za pobeg iz mačje sobe, med katerim šprinta po stanovanju s takšno hitrostjo kot bi bil na petih in ne na treh. Tako kot je napisala Šapka v pesmici zanj, Adi je naša zlata žvau.

Adi ob sprejemu v MH


Po operaciji se je micek vselil k nam


Zrasel v prelepega fanta (tu ima 1 leto)


Razgleduje prenovljeno sobo (2014)


Zadovoljen


Portretek


Današnje slikce


Jaz sem se že najedel


Lepi kot vedno