Z Galo sva pred časom sklenili dogovor, da bo, ko se število rezidentov pri nas doma zmanjša, prišla na počitnice. Da si oddahne od napornih mačjih fantov. In se privadi življenja v gospodinjstvu, da ji bo lažje, ko bo prišel čisto njen kavč. Po spletu okoliščin jo je prehitel Gaj, potem sta se mimo nje zrinila še Pumba in Zucchini. Tudi danes je v zrak štrlelo kar nekaj mačjih šapic, a dogovora ni moč odlašati v nedogled, danes je k nam prišla Gala, da okrepi tigraste vrste
.
Glede na to da je bolj sramežljive sorte in je bila v zavetišču skoraj dve leti, smo se na njen prihod pripravili po jusu: za spoznavne dni izbrali prostor z minimalnim številom skrivališč, zaprli vrata v ostale prostore, ji dovolili, da se sama odloči, kdaj bo zapustila transporter in si izbere skrivališče. Kljub skrivanju je delovala dokaj suvereno in radovedno, zato sem jo pustila pri miru (samo vsakih 5 minut sem pokukala, če je v redu
). In v enem od teh petminutnih odmorov se je vdrla v zemljo. Ok, v linolej. Kakor koli, mačka je izginila. Čas za velikonočni lov na pisanko
. Po petem pretaknenju vseh možnih skrivališč me je že malo skrbelo. Štirje mački, ki niso izginili, so se obnašali povsem indiferentno. Namesto da bi sedeli pred njenim skrivališčem in besno pihali v vsiljivko, so bili navdušeni nad najinim razdiranjem kavča (pod kavčem smo res odkrili celo zakladnico že pozabljenih igrač) in premikanjem pohištva. Na koncu jo je Aleš odkril v klasičnem skrivališču - na eni od polic, kamor sem prej žnj-krat pogledala. Po njenem ponovnem udejanjenju smo nadzor nad njo zaupali Hanni
Nakar se je Gala odločila da je vseeno bolj varno pod kakšno odejico in zdaj previdno voha izpod nje
Za prvi dan v povsem novem okolju, z novimi sostanovalci je super pogumna