trikolorkica iz Kranja/ČUPA

Čebela ima že 13 mesecev

Vot a mistejka to mejka.

Čupa je pri nas že dobro leto dni in ne, ta mačka ne bo med fotkanjem niti za hip opustila njenega "f... you" pogleda. Je pač mačka z ohoho karakterjem in nam prav zato zelo všečna. Ena tistih, ki je večino časa prav zoprna, potem pa ti nameni nekaj sladkih drobtinic in ne moreš si kaj, da je ne bi oboževal. Druge muce jo pustijo pri miru, ona pa njih. Do zdaj se še ni pojavil primeren človek zanjo, morda pa se še bo.

Kaj bi te...

Uboga žival je bila včeraj ob pet zobkov.





Danes je že bolje

Čupica.

Lepa je tale punčka, nadlepa...pravzaprav bi bila lahko Nežičina sestrica. tudi po številu zobkov, hehe pa po značaju verjetno tudi.

Čupka vedno tako spi, le kdo je ne bi imel rad.

Čupa že tako dolgo čaka, da bi ji prav prišla pomoč botrov: http://www.macjiboter.si/muca_zgodba.php?id=2833

Čupa je dobila paketek od oboževalke, ki ima doma muco podobnega kalibra (Kseno). Lepo pisemce, ki je bilo priloženo okusnim vrečkam in igračkam, me je prav ganilo, ker je lepo vedeti, da še obstajajo pravi "mačjenorci" (tale izraz od Renate se mi dopade), torej ima tudi Čupa morda še šanso. Seveda sem vsebino paketka skupaj z obdarovanko skušala pofotkati, ampak Čupa ni bila za to (:S ), zato pa je tu par njenih frišnih slikic, ko je bila boljše volje.
S Čupo je drugače vse po starem, vsaj dvakrat na dan slišim "ti mami, ampak ta mačka je pa res zoprna" (uau, kakšno presenečenje , nekateri bi se res že lahko navadili, da se ta žverca iz predoče prijetne mačice v zelo kratkem času spremeni v renčečo grdogledo pošastko, ker ima pač dovolj božanja. )

Čupa čaka na perota (jaz pa na čudež, ki bi bil naš uničeni parket zjutraj kot nov )

Čupa ima več možnosti, kot ti.

Čupa v (redkih) trenutkih prijaznosti.











Potem je uletel zlodej in vsega je bilo konec

Čupi... zdaj pred bozicem pa nas le razveseli s kaksno slikico .

Čupa je zadnje čase nekaj bolj prijazna, česar pa se na fotkah ne vidi.

S Čupo je vse po starem. Imava obrede, med katerimi mi izkaže naklonjenost, ampak ne za dolgo, potem spet dobi tisti njen značilen zgrožen pogled, češ "kaj se pa greš", ki ga obvezno pospremi z nekaj renčanja. Pa tako je mehka in gladka, da človeka prsti srbijo, da bi jo še pa še mečkal.







Z Ginnie se nekako ne ujameta.

Čupa je dobila obisk. Čeprav sem bila zelo skeptična, da bosta človeka primerna za to res posebno muco, se je v živo izkazalo, da sta. Sem še v rahlem šoku, ampak očitno bo Čupa po dobrih treh letih le dobila dom. Kakšen teden bo še moja, da njeni pripravijo vse potrebno. V arhiv bo šla, ko se bo izkazalo, da se tam res dobro počuti.

Čupa, hitro se razkomoti .

Srečno, muca.