Odgovor Če sep 02, 2010 9:39 am

Prijavljanje kršitev predpisov o zaščiti živali

Avtor: Marjeta

Ko se srečamo s situacijo, v kateri menimo, da gre za kršitev predpisov o zaščiti živali, moramo ukrepati, saj ne gre samo za moralno, ampak tudi za zakonsko dolžnost. Zakon o zaščiti živali navaja, da je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali (2.člen).

Komu prijavimo
Kršitve predpisov o zaščiti živali prijavimo pristojnemu območnemu uradu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Seznam uradov s kontaktnimi številkami dobite tukaj. Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti (1. odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru).
Zmotno je prepričanje, da kršitve prijavljamo prostovoljnim društvom, ki delujejo na področju zaščite živali, zavetiščem ali občinam, saj za to niso pristojni. Društva nam lahko le nudijo pomoč pri sestavljanju in/ali posredovanju prijav, vendar je to odvisno tako od usposobljenosti društva za take zadeve, kot od njihove dobre volje ter časa.

Kako prijavimo
Prijavimo lahko ustno (po telefonu) ali pisno (po pošti ali po elektronski poti). Če se mudi, se raje odločimo za ustno prijavo, v nasprotnem primeru pa za pisno (elektronsko), saj imamo tako dokaz o podani prijavi.
Lahko se odločimo tudi za anonimno prijavo, saj nam zakon daje to možnost in pravico. Inšpektor mora obravnavati tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne (2. odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Če oddamo anonimno prijavo, uradni veterinar od nas ne sme zahtevati osebnih podatkov oziroma pogojevati uvedbo inšpekcijskega nadzora s posredovanjem le teh.

Vsebina prijave
Prijava je po svoji pravni naravi vloga, zato si preberite osnovne stvari o vlogah. Poleg osnovnih sestavin naj vloga vsebuje:

1. OPIS PROTIPRAVNEGA STANJA
- Natančen opis kršitve
- Opis lokacije – naslov, opis poti (v kolikor je lokacijo težko najti), morebiten zemljevid (če lokacija nima hišne številke)
- Čas, v katerem ste opazili kršitev
- Morebitne priče, ki bi lahko izpovedale o kršitvah

2. DOKAZI
Ni obvezno, vendar je zaželjeno, v kolikor z njimi razpolagamo, saj tako jasno utemeljimo prijavo – to so fotografije, dopisi, izjave...

3. NAVEDBO RELEVANTNIH DOLOČB IZ PREDPISOV
Ta točka ni obvezna. Je zaželjena, če se kolikor toliko spoznate na materialne predpise. Lahko citirate člen ali pa ga samo številčno navedete.
Na primer: Nekdo ima v lasti mačko, ki ima mladičke večkrat na leto. Dovolj je, da navedete, da je imela mačka mladičke marca in julija. Lahko pa dodate še: Gre za kršitev 1. odstavka 11. člena Zakona o zaščiti živali (Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali), ki je kot prekršek določena v 6.točki 45. Člena (Z globo 400 do 800 € se kaznuje posameznik, ki ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona) ter 8. alineje 1. odstavka 15. člena ZZZiv (preobremenjevanje živali je prepovedano ravnanje), ki je kot prekršek določeno v 10. točki 46. člena (Z globo 400 do 800 € se kaznuje posameznik, ki stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona). Zakaj je to preobremenjevanje, pa izvemo iz Pravilnika o zaščiti hišnih živali, ki v 11. členu določa, da je psice in mačke dovoljeno pariti tako, da obdobje med dvema zaporednima kotitvama pri isti samici ni krajše od 290 dni, v nasprotnem primeru se šteje, da gre za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Krajše obdobje med kotitvama je dovoljeno le, če so imele samice le enega ali dva mladiča.

4. ZAHTEVEK
Tukaj napišete, kaj želite od uradnega veterinarja. Občajno od njega želimo, da preveri zadevo, ki jo prijavljamo oziroma preveri očitane kršitve in po potrebi ukrepa. Če je zadeva nujna, le to navedite in podkrepite z argumenti in dokazi.

5. ZAHTEVA PO OBVEŠČANJU
Prijavitelj nima položaja stranke v postopku inšpekcijskega nadzora, ima jo le zavezanec – torej domnevni kršitelj (3. odstavek 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru), zato nima pravic, ki jih imajo udeleženci postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
Prijavitelj ima po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru pravico od inšpektorja zahtevati, da ga obvesti o svojih ukrepih (1. odstavek 24. člena), razen če je podal anonimno prijavo. Le to mora storiti v 15 dneh od prejema prijave (18. člen Uredbe o upravnem poslovanju). V kolikor se postopek do takrat še ni zaključil, uradni veterinar pa vas je že obvestil, vaša pravica zahtevati nova obvestila o isti zadevi ne preneha. To pride v poštev v dolgotrajnih postopkih. Če se postopek zaključi po 2 mesecih, vas mora organ obvestiti o zaključku postopka in o svojih ukrepih.

Če vas organ kljub vaši zahtevi ne obvesti o ukrepih, se lahko obrnete na Inšpektorat za javno upravo - več o tem tukaj.

Kaj ne sodi v prijavo
Prijava naj bo kratka in jedrnata ter omejena samo na relevantne podatke. V prijavo ne sodi naša osebna predstavitev, s čustvi nabito pisanje, retorična vprašanja... Pisanje naj bo neosebno, strokovno in brez čustev. Te stvari za uradnega veterinarja niso relevantne, poleg tega slabšajo berljivost prijave. Nikogar ne zanima, če ste bili ogorčeni nad tem, da ima pes 10kg premalo ter da ste ob tem potočili 15 solz. Bistvo je, da je pes očitno presuh, ostalo obvezno izpustite.

Varovanje tajnosti
Uradni veterinar je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor (2. odstavek 16. člena ZIN). To pomeni, da uradni veterinar javnosti ne sme sporočiti podatkov o prijavitelju.