Odgovor Sr sep 08, 2010 3:31 pm

Mongolski skakač (Meriones unguiculatus)

Kaj je mongolski skakač?
Skakači ali puščavske podgane, kot jih še drugače imenujejo, izvirajo iz suhih step, savan, puščav in polpuščav Azije in Afrike. Razširjeni so na območju osrednje Azije, Indije, Bližnjega Vzhoda in Afrike. Mongolski skakači so najbolj poznani izmed štirinajstih vrst skakačev in so najpogostejši hišni ljubljenčki.

Mongolski skakač je prisrčen majhen glodavec. Po velikosti in teži je nekje med mišjo in podgano. Njihova teža se giblje med 50 in 130 grami. Poznamo mnogo barvnih kombinacij, najpogostejša je t. i. “agouti” (rjavozlata z belim trebuščkom), poleg te pa so skakači lahko še črni, oranžni, zlati, beli, najdemo celo živali s siamskim ali burmeškim vzorcem. Za skakače je značilen dolg, odlakan rep, ki se končuje z izra-zitejšim čopkom dlake.

Skakači so prijazne, družabne, aktivne živali, ki jih je nadvse prijetno opazovati. Navadimo jih lahko, da nam lezejo po roki ter sedijo na rami. Čeprav so majhni in splošno sprejeti kot nezahtevni, skakači potrebujejo kar nekaj nege. Vedeti morate tudi, da je skakač obveznost za naslednjih 3 do 5 let.

V kolikor bo lastnik skakača otrok, se z njim pogovorite o odgovornosti, ki jo lastništvo živali prinaša. Pokažite mu, kako naj z živalco ravna, skupaj z njim pa skrbite, da bo skakač živel v primernih pogojih. Nepravilna nega in prehrana ter neustrezno okolje so namreč najpogostejši vzroki zdravstvenih težav.


Kaj morate vedeti pred nakupom oz. posvojitvijo?
Preden pripeljete skakača domov, razmislite, ali je skakač žival, ki si jo zares želite. So izjemno družabne živali, zato je najbolje, če imamo par ali skupinico živali. Ko kupujete več živali, pazite na to, da so istega spola, ker boste sicer kaj kmalu imeli mnogoštevilen naraščaj. Samičke se ponavadi najbolje počutijo v paru, medtem ko so samčki nekoliko bolj tolerantni drug do drugega in jih imamo lahko v skupinah po tri ali več.

Za začetnike pa je najbolj priporočljiv nakup oz. posvojitev dveh in ne več, saj se možnost nenadnih pretepov povečuje s številom živali v kletki. Izberite živali iz istega legla in ne poskušajte družiti skakačev iz dveh ali več različnih legel, ker se med seboj ne bodo sprejeli. Poškodbe, ki si jih skakači zadajo med pretepom, so lahko tudi usodne.

Pri nakupu pazite, da je žival, ki ste jo izbrali, zdrava. Skakač mora biti živahen in zvedav. Dlaka zdrave živali je svetleča, nikjer ne sme biti golih mest (razen oranžno obarvanega mesta na trebuhu, ki je žleza, s katero skakač označuje svoje ozemlje). Skakačeve oči morajo biti bistre in brez izcedka. Zdrava žival ne sme imeti rdečine okrog gobčka ali izcedka iz smrčka. Gibanje ne sme biti negotovo oziroma nestabilno. Iztrebki, ki jih vidite v kletki, morajo biti trdi in suhi.

Ob nakupu skakača morate dobiti veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju živali. Glodavci so lahko prenašalci meningitisa, salmonele in drugih človeku nevarnih bolezni, zato bodite previdni tudi zaradi svojega zdravja.


Kletka oz. terarij
Skakače lahko namestite v ustrezno velik steklen terarij (zgornja stranica naj bo pokrita z mrežo, da bo zagotovljen dotok svežega zraka) ali kletko. Za par skakačev potrebujete od 40 do 75 litrski terarij ali kletko dimenzij vsaj 30 x 50 x 30 cm.

Za nastilj lahko uporabite seno, žagovino, lesene pelete za glodavce ali koščke papirja. Če se odločite za žagovino, preverite, da ne vsebuje ostružkov iglavcev, ker se zaradi smol in olj, ki jih vsebujejo, lahko pri skakaču razvije alergija. Zelo primerno je seno, pa še mali navihanci bodo neizmerno uživali, ko ga bodo grizljali na majhne koščke. Ne glede na to, za katero vrsto stelje se odločite, naj ta ne bo aromatizirana, saj umetne dišave lahko dražijo skakačeva dihala. Kljub temu, da skakači ne urinirajo veliko, je potrebno redno čiščenje kletke – enkrat tedensko oz. vsaj enkrat na 14 dni.

V kletki naj bodo posodica za hrano (keramična ali iz nerjavečega jekla), napajalnik (najbolje steklen, če izberete plastičnega, ga pritrdite na zunanjo stran kletke, da ga živalce ne bodo zglodale), lesena ali glinena hišica (nikar plastična). Nekam v kletko namestite tudi posodico s peskom (pesek za činčile), kjer se bodo skakači lahko očistili. Skakačev nikoli ne umivajte z vodo!

Iz prostora, kjer je skakač prosto spuščen, umaknite vse skakaču nevarne stvari ali jih primerno zaščitite. Največjo nevarnost predstavljajo električni kabli, strupene rastline, različne kemikalije in žareči grelni predmeti. Ko je skakač spuščen, ves čas budno pazite nanj, ker se lahko kaj hitro skrije za omaro ali v razne odprtine, od koder ga boste težko izbezali. Če vam uide, ga poskusite ujeti tako, da v njegovo bližino postavite kartonasto škatlico s hrano. Ko je skakač zunaj kletke, naj v istem prostoru ne bo drugih spuščenih živali.

Slika

Igrala
Primerna igrala za skakače so očiščene in prekuhane lesene votle veje, s katerih bodo skakači z zanimanjem opazovali okolico, plezali po njih in skozi njih. Z njihovim grizljanjem pa si bodo tudi obrusili zobe, ki jim, tako kot vsem glodavcem, nenehno rastejo. Ne uporabljajte lesa iglavcev in citrusov, saj snovi, ki jih te vrste lesa vsebujejo, skakačem škodujejo. V trgovinah za male živali so na voljo razni leseni izdelki, ki so že primerno obdelani.

Izjemno veseli bodo tudi kartonastih rolic (wc papir, kuhinjske brisače), s katerih je potrebno z nožem predhodno odstraniti ostanke lepila. Storži, plastični izdelki, guma, ipd. niso primerni za skakače. Če boste kupili kolo, izberite takega, ki nima odprtin, kamor bi se skakaču lahko ujel rep. Poškodbe, ki tako nastanejo, so lahko namreč resne.


Prehrana
Skakače hranite s kupljeno, že pripravljeno mešanico, kjer je že namešan idealen obrok glede na potrebe skakača – lahko pa mešanico semen pripravite tudi sami. Pazite le, da ne vsebuje preveč sončničnih semen in druge mastne hrane, saj prevelika količina maščobe v prehrani, vodi k debelosti, povišanim vrednostim holesterola in drugim zdravstvenim težavam.

Poleg semenske mešanice skakačem dodajamo še sveže sadje in zelenjavo, ki naj bosta dobro oprana in osušena. Ponudite jim lahko koščke korenja, paprike, jabolka, banane, brokoli, zelje, deteljo, regrat, zelišča, ... Vedno naj imajo na voljo dovolj kvalitetnega sena (najboljše je seno iz lucerne), ki je v prehrani glodavcev pomembno zaradi velike vsebnosti vlaknin.

Skakači v svoji prehrani potrebujejo več beljakovin kot ostali glodavci, zato jim občasno lahko dodajate koščke sira, pasje ali mačje brikete, črve, ščurke, trdo kuhano jajce …

Občasno, kot priboljške, jim lahko ponudite suho sadje, ki pa naj ne bo sladkano, sončnična semena (ki so zelo mastna in so ponavadi že sestavni del mešanice hrane), posušen kruh, šipkove plodove … V trgovinah pa je mogoče kupiti tudi mnogo drugih poslastic za glodavce, ki pa jih živalcam dajajte le izjemoma, saj navadno vsebujejo tudi precej sladkorja.

V nasprotju s prepričanjem skakači poleg hrane potrebujejo tudi svežo vodo. Čeprav so prilagojeni na življenje v suhem okolju in večji del potrebne količine vode lahko dobijo iz hrane, je sveža voda za zdrav-je vaše živali življenjsko potrebna. Življenjska doba skakača, ki nima dostopa do vode, bo krajša, saj bo živalca ves čas pod stresom.

Hrano in svežo vodo naj ima živalca ves čas na voljo. Preden dosujete semena, pa poskrbite, da skakač poje ponujeno hrano, saj se sicer navadno zgodi, da iz mešanice semen izberejo le eno ali dve vrsti, kar pa ne zagotavlja uravnotežene hrane.


Socializacija in vedenje
Ko skakače pripeljete domov, jih namestite v kletko ter jih nekaj dni pustite čim bolj pri miru. V prostoru naj ne bo preglasno. Po nekaj dneh se bodo navadili novega bivališča ter ga začeli raziskovati. So izjemno aktivne živali, ki se ne utrudijo zlahka. Večkrat posedite ob kletki in jih ogovarjajte z umirjenim glasom, da se navadijo na vašo prisotnost. Ko so navajeni vaše bližine, pomolite roko v kletko in jo držite kar se da pri miru. Zatem jim lahko na dlani ponudite hrano, zelo uspešni boste s sončničnimi semeni. Bodite mirni in vztrajni. Graditi morate na njihovem zaupanju. Ko se vam žival približa, ne trzajte z roko, niti je ne poskušajte ujeti. Tudi ko bo skakač vzel hrano iz vaše roke, je ne premikajte. Počasi lahko rahlo dvignete roko, ko vam bo skakač že sedel v dlani in jo spet počasi spustite nazaj dol. Za začetek naj bo to le par centimetrov, da se navadi. Sčasoma, z veliko potrpežljivosti in dobre volje, vam bo skakač dovolil, da ga vzamete iz kletke.

Skakača primite za rep samo, kadar je to nujno potrebno. Vedno ga primite za koren repa in NE za konico. Nikoli ga ne vlecite za rep, ker ga lahko izgubi.

Kadar so skakači prestrašeni ali vznemirjeni, z zadnjimi tačkami tapkajo po tleh. To je njihov način opozarjanja na nevarnost, povezan pa je tudi s parjenjem. Kadar je skakač razburjen, se ga ne dotikajte, saj sicer prijazna živalca iz strahu lahko ugrizne.

Skakači so izredno teritorialne živali. Zaradi tega v isti terarij ali kletko namestite le živali, ki so bile skupaj že od rojstva. Kadar skušamo združiti skakače iz različnih legel, se te navadno hudo stepejo. Skakača, ki se stepeta za prevlado, se najverjetneje ne bosta nikdar sprejela. Če do takšnega pretepa znotraj kletke pride, živali takoj ločimo, če je katera poškodovana, pa jo peljite k veterinarju.

Skakačev nikdar ne skušajte namestiti skupaj z drugimi živalmi, saj se živali med seboj lahko resno poškodujejo ali ena drugo okužijo z različnimi boleznimi.


Zdravje
Navadno so skakači izjemno zdrave živali, vseeno pa je dobro, da poznate nekaj najpogostejših težav.

Težave z dihanjem se lahko pojavijo kot posledica okužbe dihal ali zaradi neprimerne stelje. Živali z dihalnimi težavami so apatične, dlaka izgubi lesk, dihanje je plitvo, lahko s pojavi tudi rdečina okrog gobčka. Če pri svoji živalci opazite katerega od naštetih znakov, jo v najkrajšem možnem času peljite k veterinarju, saj je že naslednji dan lahko prepozno! V večini primerov se težavam lahko izognete, če poskrbite za pravilno namestitev skakačev. Terarij oz. kletka skakačev naj bo nameščena v suh prostor s stalno temperaturo. Poskrbite tudi, da v prostoru ne bo prepiha. Pri izbiri stelje bodite pozorni, da ne vsebuje smol iglavcev in da ni odišavljena.

Do poškodb repa (zlom, poškodovana koža) navadno pride pri nepravilnem dvigovanju živali ali če se skakačev rep ujame v odprtino na kolesu. V vsakem primeru živalco odpeljite k veterinarju, ki bo poškodbo primerno oskrbel, morda bo celo potrebna delna amputacija repa. Čeprav se morda sliši hecno, če skakaču z neprimernim dvigom “posnamete kožo” z repa, odpadel del kože nesite s seboj k veterinarju, saj jo bo morda lahko namestil nazaj.

Pri precej velikem številu skakačev (20–40 %) se pri starosti okrog dveh mesecev pričnejo pojavljati nevrološke težave. Epileptični napadi navadno trajajo nekaj minut, lahko so milejši ali težji. Težava je genetska in zanjo ni zdravila. V večini primerov napadi sčasoma minejo. Med epileptičnim napadom živali nikar ne prijemajte, saj vas lahko ugrizne. Po takem napadu žival namestite v miren prostor, da si opomore od šoka. Peljite jo k veterinarju, ki bo žival pregledal in ocenil morebitne poškodbe. Če je žival resno prizadeta in si od napada ne opomore, jo peljite k veterinarju, ki jo bo humano usmrtil.

Zdravstvene težave skakačev in ustrezno zdravljenje le-teh, se precej razlikujejo od najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo pri psih in mačkah. Vsi veterinarji nimajo ustreznega znanja in izkušenj, zato se ob težavah vaše živali obrnite na veterinarja, ki je specializiran za eksotične živali in male glodavce.


Nekaj koristnih spletnih povezav:
http://www.mojpes.com/forum3/index.php
http://members.nanc.com/~mhaines/gerbil.html
http://www.abcgerbils.com/
http://www.gerbils.pwp.blueyonder.co.uk ... /intro.htm


Z nakupom živali ste zanjo prevzeli odgovornost. Upoštevajte, da:
• živali, tudi mongolski skakači niso igrača za otroke,
• boste za žival skrbeli 3-5 let, lahko tudi več,
• razmislite, kje bo žival v času vaše daljše odsotnosti (počitnice, dopust, …),
• bo potrebno skakaču urediti primerno bivališče,
• boste morali prevzeti odgovornost za nego in zdravje skakača.


Tekst: My_Blue_Dragon, maja01