Težave s posvojitelji

Živjo!

Ker ne vem, kam se naj obrnem, pišem sem; morda bo znal kdo predlagat karkoli, kar bi bilo v pomoč, sama sem precej obupana ... lani sva s fantom skrbela za leglo mladičev iz Gmajnic (štirje mucki, en samček, tri samičke), ki so bili ob sprejemu stari tri-štiri tedne ... midva sva jih vsakodnevno tehtala, dohranjevala z mlekom (najmanjšo, ki je slabo doraščala po brizgi) in pač opravila vso socializacijo. Pri treh mesecih so bili vsi štirje najbolj neproblematični mucki na svetu; cartljivi sto na uro, čisti, igrivi, ampak nikoli uničevalni ... super mucke; najmanjša je bila morda za pikico bolj plašna od večjih sestric in bratca, ampak ... to je bilo to. Potrudila sva se, da bi midva našla posvojitelje, ker nama je bilo zelo pomembno, da bi bile muce notranje (Gmajnice tega nimajo za pogoj) in da bi res šle v varno okolje. Našla sva dve mladi družini, obe sta bili veganski in predvidevala sva, da bodo še toliko raje imeli mucke in da bodo še toliko lepše skrbeli za njih, če so pa vendar postavili nežen odnos do vseh(!) živali kot vodilo svojega načina življenja. Leglo se je tako posvojilo tudi po parih, kar je bila spet najina želja, ker so bili mladiči navezani en na drugega, ves čas so se cartali, se umivali, spali skupaj ... naj še povem, da okolje pri nama takrat ni bilo idealno; imava enosobno stanovanje, bilo je poletje in zelo vroče, midva sva morala pisat magisterije in sva bila razumljivo nekoliko živčna, pa še en od najinih treh muckov je zelo resno zbolel, bil tudi hospitaliziran ... ampak tamali so bili vseeno res povsem neproblematični, ful smo se cartali, mucki so naju ''umivali'' ... res, nobenih težav.

No, eno od posvojiteljic imam na facebooku in se je zadnjič pritoževala, da se ji bo zmešalo zaradi mačk. Vprašala sem, kaj je narobe ... in evo: bratec in sestrica, ki sta pri njih naj bi vsepovsod lulala, kakala, vse razpraskala, bila hrupna ... partner jih ne prenese in postavlja ultimate ''mačke ali jaz'', posvojiteljica je na robu z živci ... mačke so predvsem zalagali s STVARMI: imele so velik praskalnik, čiste peskovnike, igračke ... ampak mislim, da so morale bit v hudem stresu, da se je razvilo lulanje izven peska, ki kar traja in traja. Razmišljajo, da bi jih ''dali stran'' (vse mucke; eno imajo še od prej) in sicer na primorsko, v neko vas, kjer bodo zunanji mački (noter bodo lahko samo v neki stari bajti, ki jim naj bi služila za zavetje), poleg tega naj bi skrb za njih prevzela babica posvojiteljice (posvojiteljica jih ima preko trideset, računam, da jih ima babica preko 80 ali vsaj toliko) in ko bi umrla ... no, bi ti mucki postali vaški mucki. Najhuje je to, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi pri drugi družini (ta je bila že v osnovi s primorske): mucki naj bi lulali in kakali noter, naveličali so se ju in ju oddali k sorodnikom, kjer sta zdaj zunanje-notranji, nimam pojma v kakem okolju. Še huje je pa to, da je to bili čisto legalno urejeno; naredili so prepis muck in vse. Gmajnic pač ne zanima posebej, v kakem okolju bodo živali živele. Nama s fantom seveda ni nihče nič rekel, ker kot začasna skrbnika pač nisva imela nobene besede. Ravnokar sem izvedela vse to in srce se mi trga; mucke sem res oddala v to, kar sem verjela, da bo zanje najboljše: po parih, k ljudem, ki so obljubili, da bodo samo notranji, k mladim ljudem, ki naj bi imeli radi živali ... zdaj pa to. Sploh ne vem, kaj naj naredim ...

Prepričana sem, da okolje pač ni moglo biti to, kar se je zdelo od daleč. Mucki so lulali samo v pesek že pri štirih tednih, po tem ni bilo nobenih težav ... hkrati pa ta posvojiteljica, s katero sem bila na vezi piše o tem, kako se s partnerjem glede muc nenehno prepirata, kako jih on ne mara, čuti se, kako je ona frustrirana ... pač: mislim, da je nekaj narobe z okoljem, kjer bivajo. Nisem še nikoli niti slišala, da bi kake mačke razvile tako vedenje kar tako. Posvojiteljica misli, da je to zato, ker so notranje(???) in da je to genetsko(???) ... niti enkrat se ni vprašala, zakaj se mucki tako obnašajo v smislu, da bi jo zanimala njihova psihologija. Zdi se mi, da jih dojema kot neke premikajoče se predmete ... seveda so bili vsi štirje S/K in tudi sicer veterinarsko povsem urejeni, ko so šli od naju; na S/K sva jih tudi sama peljala ...

Bottom line: kaj (če sploh kaj) lahko naredim? Seveda se zdaj tudi približuje vrhunec sezone, mačk bo milijon ... kaj naredit? Pustit, da gredo pač v neko staro bajto, nekam ''na vas''?

Kaj lahko narediš? Pri prvem parčku, ki je že nekaj časa uradno prepisan verjetno nič, ker je zanj odgovoren skrbnik na katerega je pisano lastništvo.
Drugi parček pa lahko prepustiš usodi, ki so jo muckoma namenili ali pa se aktivno vključiš in se s posvojiteljico poskusiš dogovoriti (povsem razumsko, brez vpletanja čustev in obsojanja), da se mucka vrneta v skrbništvo k vama in jima ponovno iščeš dom.

... težko bi se tako dogovorila iz par razlogov; oni imajo tri muce in treh jaz nimam kam namestit, še večji problem je pa ta, da so se muce oddajale preko Gmajnic in Gmajnice bi v tem primeru mačke sprejele nazaj (ker uradno morajo), ampak bi jih ne namestili v začasno, dokler nimajo zapolnjenih kapacitet.

Ni jim treba sprejeti, če hočejo.

Pri tebi sta bili v začasnem dve od teh muc, če ne moreš sprejeti vseh treh bi verjetno poskusila posredovati vsaj za tisti, ki sta bili nekaj mesecev v tvojem skrbništvu? Kolikor vem Gmajnice v posvojitveni pogodbi dopuščajo oddajo posvojenih živali tretji osebi (kar se je očitno že zgodilo v primeru prvih dveh muc).

Razumem, ampak Gmajnice bi meni morale odobrit začasno skrbništvo, ki ga pa sploh ne prakticirajo, dokler nimajo polnih kapacitet. Poleg tega bi potem mačke spet oddajali preko Gmajnic (če bi jih sprejele, nisem vedela, da zavetišče k temu ni zavezano), kar pomeni, da ne bi imela vpliva na to, kam gredo.

+ Kakor razumem, bi jih začasno oni še lahko imeli ... treba bi jim bilo najt nov dom in naredit prepis. Samo da ne vem, kako ... sploh glede na to, da so zdaj že razvili nek tip vedenja in da skrbniki v resnici nimajo smiselnega razloga za oddajo.

Z oddajo ciljam na to, da ju oddajo tebi in jima potem iščeš dom naprej.
Lj zavetišče ima tudi rubriko, kjer iščejo dom lastniške živali, če so ju/jih pripravljeni imeti doma dokler se ne najde nov lastnik (ampak tu ti zopet nimaš vpliva na pogoje, v katere bodo oddani). Težko je najt preprosto rešitev (razen recimo da se s sedanjimi skrbniki dogovorite, zaženete akcijo na družbenih omrežjih in imate srečo, da se v kratkem času najdejo ustrezni posvojitelji) in težko je dojet, da takšni posvojitelji sploh obstajajo. Ampak dejstvo je, da mački tam kjer so očitno ne bodo ostali, zato prerešetajte vse možnosti in se odločite za tisto, ki bo za mačke najbolj optimalna.
Glede razvitega tipa vedenja - če misliš na lulanje in kakanje izven wcja bi moralo v stabilnem okolju, kjer bi se muca počutila varno, prenehati (razen če gre za zdravstveno pogojen problem, ki bi ga morali izključiti & zdraviti še preden so začeli razmišljati o drugih "ukrepih"). Praskanje in hrupnost pa pač prideta v paketu z mački in se ju da v večini primerov vsaj do določene mere (pre)usmerit oz. odpravit.

Kako se je tole razpletlo?