zvesti pes
Prispevkov: 971
Pridružen: Ne okt 24, 2010 11:19 am
To jun 28, 2011 11:27 am
Trikolorke, želvovinke (tortoiseshell, calico)
Ena tema za ljubitelje in lastnike trikolork in želvovink 
Nekaj zanimivosti, fotografije, lahko tudi kakšne umetniške stvaritve na temo trikolor mačk nalepimo itd...
Sem prevedla iz Wikipedie o calico mačkah:
Calico mačke so domače mačke z večbarvnim kožuhom, navadno pretežno belim z oranžnimi in črnimi lisami. Najdemo jih tudi pod imeni tricolor, mi-ke in lapjeskat.
Izraz Calico se nanaša na barvni vzorec krzna, ne na pasmo. (Pasme, ki v standardu dovoljujejo calico barvo so manx, american shorthair, kratkodlaka britanka, perzijka, japonski bobtail in turška van mačka.
Genetika barve krzna je povezana s spolom mačke, zato so trobarvne mačke skoraj vedno ženskega spola.
Ker calico ni pasma, ampak barvni vzorec krzna, ki se pojavi spontano in nenačrtno, ni pravega zgodovinskega ozadja v zvezi s tem vzorcem. Kljub temu pa obstaja študija Neila Todda, ki opisuje, da naj bi takšne mačke prinesli preko evropskih in severnoafriških trgovskih poti. Večji delež mačk z oranžnim mutiranim genom calico naj bi bil v pristaniških mestih ob sredozemski v Franciji in Italiji, oziroma izvorno v Egiptu.
Začetek resnejših študij mačk calico naj bi bil okoli leta 1948, ko sta Murray Barr in njegov podiplomski študent EG Bertram, opazila razliko med notranjostmi jeder živčnih celic mačk ženskega in moškega spola.
Sesalci imajo dva spolna kromosoma – X in Y. Ženske imajo navadno dva kromosoma X in nobenega Y. Moški pa imajo navadno en X in en Y kromosom. Moški kromosom določi spol potomca. Če bo moški prispeval kromosom X, bo potomec ženskega spola, če pa bo prispeval kromosom Y, bo potomec moškega spola.
Vsi sesalci ženskega spola imajo naključne zaplate inaktivacij X iz enega od dveh X kromosomov. Kromosom X vsebuje na tisoče genov, pomembnih za delovanje celic, ampak eden od X kromosomov v vsaki ženski celici postane neaktiven, kar je prva analizirala Mary Lyon 1961, ki je opazovala vzorce krzna miši. Ta inaktivacija se pojavi zgodaj v fazi razvoja celice – ta dogodek je naključen, a trajen.
Calico mačke so skoraj vedno ženskega spola, saj kromosom X določa barvo mačk, ženske mačke pa imajo dva X kromosoma. Mački moškega spola imajo navadno en X in en Y kromosom. Ker kromosom Y ne vsebuje genov barve, ni možnosti, da bi se hkrati pojavila oranžna in neoranžna skupaj. Izjemoma, v zelo redkih primerih ima moški XXY kromosom, kjer ima calico ali želvovinaste oznake moški spol.
Večina takšnih primerkov mačk moškega spola je sterilnih zaradi nepravilnosti dveh X kromosomov.
Sue Hubble je v svoji knjigi Shrinking the Cat: Genetic Engineering before We Knew about Genes, izjavila, da so genetske mutacije, ki obarvajo mačke moškega spola oranžno in mačke ženskega spola oranžno, želvovinasto ali calico, še posebno zgovorne – kot genski zemljevid.
Oranžni mutirani gen je moč najti samo v ženskem X kromosomu. Tako kot ljudje, imajo tudi mačke spolna kromosoma XX in mački XY. Mačka ženskega spola ima lahko oranžni mutirani gen na enem X kromosomu in gene za črno in belo barvo kožuha na drugem X kromosomu. To vpliva na oranžni mutirani kromosom v tem smislu, da se več genov izraža kot kožuh želvovinaste ali calico barve.
Moški, s svojim enim X kromosomom pa imajo lahko samo enega od teh barvnih genov – lahko ima oranžni gen (lahko v kombinaciji z belo) ali pa je brez oranžnega gena. Če ne pride do kromosomskih nepravilnosti, ne more biti maček moškega spola calico ali želvovinast.
Če se 'izklopi' oranžni kromosom, je krzno belo, če pa se 'izklopi' črni kromosom, je krzno oranžno. Moški lahko prenaša črni ali oranžni (zlati) kromosom, vendar ne obeh hkrati (zaradi XY).
Najnovejša vprašanja v zvezi s calico mačkami se nanašajo na dva glavna področja – kloniranje in ženske študije. Ugotovili so, da se niti s kloniranjem ne da ustvariti dveh enakih calico vzorcev. Ženske študije pa so zahvaljujoč teoriji nastanka mačje calico barve prišle do ključnih ugotovitev v zvezi s psihološkimi razlikami med moškimi in ženskimi sesalci. Te ugotovitve naj bi se, v prihodnosti, ko bo znanih več informacij o popolnem vplivu naključne X-inaktivacije pri ženskih sesalcih, razširile na področja psihologije, psihiatrije, sociologije, biologije in medicine.
(vir: Lovemeow.com)
Nekaj zanimivosti, fotografije, lahko tudi kakšne umetniške stvaritve na temo trikolor mačk nalepimo itd... Sem prevedla iz Wikipedie o calico mačkah:
Calico mačke so domače mačke z večbarvnim kožuhom, navadno pretežno belim z oranžnimi in črnimi lisami. Najdemo jih tudi pod imeni tricolor, mi-ke in lapjeskat.
Izraz Calico se nanaša na barvni vzorec krzna, ne na pasmo. (Pasme, ki v standardu dovoljujejo calico barvo so manx, american shorthair, kratkodlaka britanka, perzijka, japonski bobtail in turška van mačka.
Genetika barve krzna je povezana s spolom mačke, zato so trobarvne mačke skoraj vedno ženskega spola.
Ker calico ni pasma, ampak barvni vzorec krzna, ki se pojavi spontano in nenačrtno, ni pravega zgodovinskega ozadja v zvezi s tem vzorcem. Kljub temu pa obstaja študija Neila Todda, ki opisuje, da naj bi takšne mačke prinesli preko evropskih in severnoafriških trgovskih poti. Večji delež mačk z oranžnim mutiranim genom calico naj bi bil v pristaniških mestih ob sredozemski v Franciji in Italiji, oziroma izvorno v Egiptu.
Začetek resnejših študij mačk calico naj bi bil okoli leta 1948, ko sta Murray Barr in njegov podiplomski študent EG Bertram, opazila razliko med notranjostmi jeder živčnih celic mačk ženskega in moškega spola.
Sesalci imajo dva spolna kromosoma – X in Y. Ženske imajo navadno dva kromosoma X in nobenega Y. Moški pa imajo navadno en X in en Y kromosom. Moški kromosom določi spol potomca. Če bo moški prispeval kromosom X, bo potomec ženskega spola, če pa bo prispeval kromosom Y, bo potomec moškega spola.
Vsi sesalci ženskega spola imajo naključne zaplate inaktivacij X iz enega od dveh X kromosomov. Kromosom X vsebuje na tisoče genov, pomembnih za delovanje celic, ampak eden od X kromosomov v vsaki ženski celici postane neaktiven, kar je prva analizirala Mary Lyon 1961, ki je opazovala vzorce krzna miši. Ta inaktivacija se pojavi zgodaj v fazi razvoja celice – ta dogodek je naključen, a trajen.
Calico mačke so skoraj vedno ženskega spola, saj kromosom X določa barvo mačk, ženske mačke pa imajo dva X kromosoma. Mački moškega spola imajo navadno en X in en Y kromosom. Ker kromosom Y ne vsebuje genov barve, ni možnosti, da bi se hkrati pojavila oranžna in neoranžna skupaj. Izjemoma, v zelo redkih primerih ima moški XXY kromosom, kjer ima calico ali želvovinaste oznake moški spol.
Večina takšnih primerkov mačk moškega spola je sterilnih zaradi nepravilnosti dveh X kromosomov.
Sue Hubble je v svoji knjigi Shrinking the Cat: Genetic Engineering before We Knew about Genes, izjavila, da so genetske mutacije, ki obarvajo mačke moškega spola oranžno in mačke ženskega spola oranžno, želvovinasto ali calico, še posebno zgovorne – kot genski zemljevid.
Oranžni mutirani gen je moč najti samo v ženskem X kromosomu. Tako kot ljudje, imajo tudi mačke spolna kromosoma XX in mački XY. Mačka ženskega spola ima lahko oranžni mutirani gen na enem X kromosomu in gene za črno in belo barvo kožuha na drugem X kromosomu. To vpliva na oranžni mutirani kromosom v tem smislu, da se več genov izraža kot kožuh želvovinaste ali calico barve.
Moški, s svojim enim X kromosomom pa imajo lahko samo enega od teh barvnih genov – lahko ima oranžni gen (lahko v kombinaciji z belo) ali pa je brez oranžnega gena. Če ne pride do kromosomskih nepravilnosti, ne more biti maček moškega spola calico ali želvovinast.
Če se 'izklopi' oranžni kromosom, je krzno belo, če pa se 'izklopi' črni kromosom, je krzno oranžno. Moški lahko prenaša črni ali oranžni (zlati) kromosom, vendar ne obeh hkrati (zaradi XY).
Najnovejša vprašanja v zvezi s calico mačkami se nanašajo na dva glavna področja – kloniranje in ženske študije. Ugotovili so, da se niti s kloniranjem ne da ustvariti dveh enakih calico vzorcev. Ženske študije pa so zahvaljujoč teoriji nastanka mačje calico barve prišle do ključnih ugotovitev v zvezi s psihološkimi razlikami med moškimi in ženskimi sesalci. Te ugotovitve naj bi se, v prihodnosti, ko bo znanih več informacij o popolnem vplivu naključne X-inaktivacije pri ženskih sesalcih, razširile na področja psihologije, psihiatrije, sociologije, biologije in medicine.
(vir: Lovemeow.com)
želvice 
Ampak teoretično bi pa tole čist šlo, anede! 
