Pomagamo živalim

danes zjutraj sem malo polenarila in vstala bistveno bolj pozno kot po navadi.. Ko se spravim k sebi, si rečem, se bom lotila pucat po bajti. Najprej prestopim psa, ki lenobno drema sredi dnevne sobe na tleh, slečem pižamo in začnem iskat delovne hlače. Iščem, iščem, iščem po vseh predalih in po vseh obešalnikih, preiščem koš z umazanim perilom če sem jih slučajno že prat dala, pregledam kopalnico, za vsak slučaj pregledam še dnevno sobo in pri tem vozim slalom okoli psa, če sem bila tako nemarna da sem jih pustila kje na kakšnem kavču, pregledam pralni stroj in potem podstrešje da se slučajno ne sušijo, ... hlač nikjer. In ko že čisto obupana pridem nazaj dol v dnevno sobo, ugotovim, da si je mrcina pasja presneta hlače zvleku na sredi dnevne sobe in seveda lepo spi na njih...

Če te ma pa rad in je hotel del tebe imeti tudi ponoči pri sebi.

Tak teden.. stresen, hud, vse na tempo do zadnje sekunde, problemi z zdravjem, še več stresa, kregancije, en tako neverjetno grd krivičen odj*eb da še zdej ne morem verjet kako sem lahko tako malo vredna... no in zdej je končno bolj ali manj kon tega sranja, ležim tuki na blazini na tleh, vsaj Kajčita da imam pri sebi če že nikogar drugega ne, pijem en kozarec svoje lastne home made spiced medice, ki je NITI pod RAZNO ne bi smela.. in poslušam tole:

http://youtu.be/fMoxbrLM8fE

In tisti dež od zunaj pada tut tle not, streha pušča...

Točno tako, svet se ne bo podrou . Gori uši in v nove zmage s kosmatinci ob strani.

Mlakar in medica preverjeno pomagata pri še tako zaj**** dnevih. MM, ne daj se!

Če pa rabiš, da ti pridemo brisat luže in nastavljat škafce, pa le piši.

Mlakar in medica/Vino in Balašević...vsakemu svoje. Ne daj se MM! Če lahko pa kaj pomagam pa javi.

Sedim na tleh, ker na kavču ni prostora - tam namreč leži pes in sanja, tako da me z nogami brca v glavo. Ena mačka mi sedi na roki, tako da ne morem miške prav uporabljat, ta drugi mi grize prste na nogah...
Eh, težka je nam, podložnikom...

prokleman cucek stoji pri vratih in praska za ven in cvili da mora lulat. Jaz ležim na kavču izmučena in se mi ne da vstat. Pes zganja zmeraj večji cirkus, dokler se končno ne postrgam s kavča, vstanem in se odvlečem k vratom, prekleta baraba pa *zviz* na kavč in se zarije med moje blazine!!!

Če si pa upaš sedeti na NJEGOVEM kavču, lol.... Nekaj podobnega mi je enkrat naredila Pina, samo da se je šlo za spanje ponoči.

Dobr' te je.

iiii, super fotka, končno tudi z vašega konca en cukr ... imejte se še naprej radi in zdravi bodite, vsi po vrsti... lepe praznike in srečno...

Mi smo imeli cel december enega grozljivo tečnega in agresivnega mačka, za božično darilo smo dobili diagnozo paradontoza, tik pred novim letom smo ulovili enega veterinarja ki je celo delal, da smo lahko šli na operacijo in smo temeljito spucali gobček in dlesni in en zobek je šel stran....
No, potem smo imeli še štiri dni živega hudiča, ki ga je vse bolelo in je vsakomur poskušal oči ven iztaknit, samo da si pršu na en meter razdalje od njega... no, danes smo pa že boljši, že sami jemo, ležimo pod radiatorjem in smo malo bolj umirjeni...

Antibiotiki so sicer še zmeraj bitka na življenje in smrt in vsaj 2x na dan fašem kakšno lepo veliko rdečo krvavo prasko, ampak prej ali slej bo tudi tega konec... :/

ojej
No ampak v vašem primeru, evo, kot pribito drži tista - "...saj po novem letu boljše bo..."

Danes smo se napokali v avto in po velikih ceremonijah naredili izlet v višje ležeče pokrajine, da tudi našim primorčkom pokažemo, kaj je tista čudna bela stvar po hribih.







Nedotaknjena deviška bela poljana je po desetih minutah bolj spominjala na tankovski poligon po koncu druge sv. vojne..

Ste uživali, kaj? No vsaj nekdo ne more skriti, da je

Eh, on itak skoz uživa (Jst sm tista k sm skoz sitna in depresivna in tečna...)
Kolkr ga razvajam, bi blo čudno če ne bi

Boga boga MM, kam si morala it, namesto, da bi te kam na plažo peljali

Kakšna eleganca.

Ha, ha, vi na sneg, mi (gorenci) pa s snega na morje...