Mali kuža v velki košari na velkem kavču v veeeelki bajti...

Življenjsko vprašanje in živčna dilema vsakokrat ko stopiš skozi vrata ko prideš domov:
will there be a CATastrophy or HRTquake?

Dobra...

Sobotno čiščenje
ali kako Kajči pomaga pucat bajto.

Potrebno je pohvalit Kajčija, ker je nepogrešljiv pri gospodinjskih opravilih. Ob sobotah imamo po navadi čiščenje in Kai se potrudi po svojih najboljših močeh, da je pri vsem udeležen.
Pri čiščenju sledi mami iz prostora v prostor (ja, kot kužek...) vedno za petami in zvedavo gleda, kaj hudirja ta čudna ženska spet počenja.

Seveda je najbolj zanimivo takrat, ko ima mama polne roke kakšnih škatel ali košev perila, tako da ne vidi pod noge(po možnosti ko hodi po stopnicah) – takrat je seveda obvezno nastaviti se pod noge, da se mama ja spotakne!
Kajči tudi pridno pomaga pri pomivanju posode, tako da dežura pri pomivalnem koritu, če bi slučajno kaj padlo na tla… in ko je posoda že zložena v pomivalni stroj, mora seveda od blizu prekontrolirati, da ni kje kakšnih zasušenih ostankov, ki se ne bi oprali (in če so, jih seveda takoj lastnoročno /lastnojezično odstraniti).

Pomivanje je pustolovščina zase, ko mama panično poskuša preprečiti Kaiju, da bi porinil glavo v kanto polno čistila ali se nonšalantno sprehodil čez sveže pomita tla in potem z mokrimi tacami skočil na posteljo.

Najbolj dinamično opravilo je seveda sesanje, kjer se smrtna pasja groza menja z pristnim, upravičenim besom in je treba to čudno hrupno zadevo ornk nalajat in ji dat vedet, kje ji je mesto in kdo je gospodar pr bajti!
Čiščenje mačjih WCjev, to je opravilo za katerega se Kai ne more odločit ali ga ne mara (ker je veliko prahu in kiha, kadar vtika svoj dolgi nos kamor mu ne bi bilo treba), ali pa ga obožuje, ker so tam med peskom skriti taki zanimivi in slastno dišeči »bombončki«…

Zlaganje perila je free-for-all urica za divjanje, ker se butasta mama trudi, da bi tiste kose cunj zložila v neke majhne kupe, in ji SPLOH ni jasno, da so tam zato, da jih potegneš s kupa, parkrat otreseš in nato z njimi v gobcu divjaš po sobi, a ne. Aja, pa še to: obvezno je treba potegnit ven ta najbolj SPODNJO iz kupa, seveda. Ja, a ni kul zvočna spremljava, ko se potem derejo nate?

Sortiranje odpadkov za kompost in recikliranje je predstava Dramskega Gledališča Kaius: ubogo sestradano pasje bitje sedi na mrzlih, golih tleh in s pomilovanja vrednimi velikimi očmi strmi navzgor v to kruto babo, ki meče v kompost takšne dobrote kot so jajčne lupine, ribje kosti itd… medtem ko se ubogo pasje bitje na tleh zvija v poslednjih krčih od lakote.
Sicer pa dobi uboga zlorabljena žival priložnost, da se maščuje pri naslednji fazi…

Dame in gospodje, vrhunec dneva: postiljanje.
Če si mama misli, da bo lahko v miru poslala posteljo, medtem ko je Kai kjerkoli v krogu enega kilometra, se moti. To ni NIČ na svetu lepšega, kot kadar se rjuha ali odeja napne čez celo posteljo in preden jo mama uspe zatlačit za robove, nastane tam vmes en micen prostorček. Seveda je treba TAKOJ smukniti tja noter, da si potem lepo pokrit z rjuho… in potem hlastati okoli sebe, se vrteti, noreti in divjati, poskušati ugrizniti mamine nevidne roke skozi blago, dokler ni na sredini postelje en velik zamotan klobčič blaga in pasjih okončin in mama preklinja nate v štirih različnih jezikih. To je the best! In to se najprej ponovi ene 3x z rjuho in potem še ene 2x z odejo. Konča se pa tako, da dobiš od besne mame povštr v glavo in se potem pretvarjaš še, da se stepeš z njim. Skratka, popoln dan!

(to, da mama zvečer konča nekje v enem kotu, tresoča se živčna razvalina s flašo vodke v roki, se Kai-ja čisto nič ne tiče. Prav ji bodi, kaj pa tako maltretira ubogega psa z vsem tem pucanjem.)

Veš kaj, tega gospodinjskega pomočnika pa imej kar zase, me sploh ne daje zavist.

Naš mali kuža (ki je medtem že zrasu v veeeeelko barabo) je danes praznoval 3. rojstni dan!



Na torti je bilo treba najprej svečke pojest, šele potem vse ostalo...


Darilo je bilo isto kot lani - kruleč pujs, zato ker je bil lani tako zanimiv, da je trajal samo par dni preden je bil razcefran na prafaktorje...


..ampak kljub temu (ali prav zato) sprejet z neznanskim navdušenjem...


Do te mere, da niti lulat nismo mogli it, ne da bi vzeli pujsa s sabo... Ker ga niti za trnutek nismo hoteli spustit iz gobca!

Vse najboljše!

Naj cvileči pujs še doooolgo službi

Vse naj naj, lepotko naj te Tvoja še naprej tako lepo crklja

Odlično darilo

In vse najboljše, mali zgagič!

ooooo, mali veliki kuža - vse najboljše in še na mnogo, mnogo cvilečih pujsov!

Vse najboljše, in da bi pujs še dolgo cvilil! (Ne bom pa zaželela, da bi Kaiči pa pridno pomagal pri vseh možnih opravilih.)

Vse najboljše, Kai, uživaj še naprej .

Objavim tukaj, ker se mi ne da iskat vseh tem, kjer bi morala še dopisat o plačilu:
Glede na to, da sem še dolžna za ene par nudim/iščem/kupim/podarim oz. licitacij...
(pa glede na to da smo te dni preživeli razne drame in tragedije, od RD do nočnih neviht in 15-kilskih skokov na trebuh ob treh zjutraj, pa glede na to da je bilo par daril včeraj v ne-materialni obliki...)

...je MH od mene dobila danes eno tromestno rojstnodnevno darilo. Tolko.

Mačja hiša, vse najboljše za rojstni dan od Mačje mame!

Pa kaj je s tem psom, kdo mu je podtaknil ekstazi ko nisem gledala?

Ob petih zjutraj mi skače na posteljo in nazaj, češ, greva se igrat. Ob osmih zjutraj me kliče prijateljica ki ima tudi whippeta, peljeva zverini na letališče in ju pustiva da se preganjata po travniku, skačeta na bale sena, se valjata po fajn usmrajeni in na soncu prekajeni mrhovini, jima mečeva žogice in frizbije itd, dokler ne postane tako vroče in sta psa tako utrujena, da sta samo še lužici na tleh...
Privlečem tisti kup kup komposta domov, še malo umijem, da je ja fajn zmatran... in ta hudič štirinožni, namesto da bi se sesedel na kavč in hiberniral do večera, mi začne iz cele bajte nosit žogice, igračke, cufe itd in jih metat name, tako da sem tukaj že zasuta s pasjimi igračami in mi samo še glava gleda ven in roke na tipkovnico in zver cvili in mu ni jasno, zakaj se ne igram z njim!