Pomagamo živalim

Ravnokar se je končala oddaja o živalih in ljudeh, ki jo že kar nekaj časa redno gledam. No in tu je bil prispevek o mucah, ki iščejo nov dom. Predstavili so zavetišče Lj- Gmajnice. Moram reči, da me zelo presenetilo, ko so rekli, da sprejmejo cca 120 muc, a da je za posvojitev pripravljenih 12 muc. Postavlja se mi vprašanje, čemu taka razlika ? Kje pa so ostale muce , ne ujema se mi podatek med sprejemom in oddajo v posvojitev.
Ni mi ušlo, da je ta, ki je goovoril v imenu zavetišča, da je o tej temi govoril kot o nekih tehničnih predmetih in ne kot o živih bitjih . Skratka.... vidim, da se zavetišča ne morejo primerjati z Zavodom MH, Lajko in drugimi DZŽ

Gmajnice veliko evtanazirajo, če se prav spomnim.

Nisem gledala oddaje, ampak lahko pa o Gmajnicah samo tole povem - enkrat sem na cesti našla povoženega mačka, ki je bil še živ. Ura je bila 4:30 zjutraj. Kličem Gmajnice, da sem našla povoženega mačka in kakšen je postopek in če ga lahko pridejo iskat, pa so že po telefonu nekej mencali da joj, pa težko, pa ne vemkaj. Pa sem rekla da ni panike, ga pripeljem, ker sem bila itak z avtom, samo da ne vem točno, kje se nahajajo, če mi lahko opiše pot. Navodila so bila "samo sledite tablam". No, table za Gmajnice če se pelješ z Viča proti Brezovici ni, je samo, če pelješ iz druge smeri. Pridem do Brezovice, obrnem, kličem še enkrat, da ne najdem, če lahko malo bolj podroben opis: "Ja, tam ko je tabla pa greste pol čez progo, potem pa samo naravnost". Najdem tablo, grem čez progo "samo naravnost", sem se spet "zgubila". Kličem še enkrat, so bili že skoraj malo tečni, ker pač nisem našla zavetišča. No, muca le pripeljem tja, celoten odnos do vsega skupej semi je zdel tko malo... kot da jim je čisto odveč. Ne vem no, sej verjamem, vsi smo ob 4:30 zjutrej zmatrani, ampak halo? Maček mi umira v avtu in rabi nujno pomoč, oni pa niti opisat ne morejo malo bolj natančno, kako jih najdem?
Mogoče tole bolj v duškota spada, kaj pa vem. Ampak me res jezi tak odnos, no.

Sem si kar mislila, da bo tako kot vidve pišeta, mislim, da so ljudje tam malo drugih komentarjev pa mislim, da ni potrebno več dodajati.

Sicer sem tudi jaz zelo skeptična do dela v Gmajnicah, ker slabih zgodb slišiš res mnogo več kot dobrih, ampak moji edini dve izkušnji z njimi sta bili dobri.

Ena z zgubljenim kužkom, kjer so med vikendom reagirali res hitro, bili pripravljeni poslati veta na teren, pa se je to kasneje izkazalo za nepotrebno in smo kužka utrujenega, a zdravega, predali lastnikom, ki ravno po mojem klicu sami klicali v Gmajnice. In druga, s prostoživečkotom, ki se je pojavil pred vrati pisarne moje prijateljice in je izgledal ves ubog in apatičen. Takoj so bili za, da ga pripeljemo, vsi tam so bili prijazni, obljubili, da nas bodo obveščali, kako je z njim in ko me je ena od njih poklicala nazaj, je bilo slišati, da ji resnično ni vseeno, da so ga morali dat uspavat, ker je bil levkozica in se mu ni dalo nič več pomagati.

Skratka, ne pravim, da niso večinoma neobčutljivi in neodzivni, ampak menim, da je tudi dobre stvari treba povedati. Morda imajo pa delavca ali dva, ki sta s srcem pri stvari in ima kdo kdaj srečo, da naleti na njiju.