Pomagamo živalim

1. vsi družinski člani se morajo strinjati glede posvojitve
2. žival je od tistega, ki jo vzdržuje, torej plačuje stroške oskrbe (hrana, pesek, VETERINARSKI STROŠKI...), torej se mora ta še toliko bolj strinjati
3. če je edini zadržek očeta notranje bivanje, so argumenti za in proti našteti TUKAJ, pa TUKAJ in še marsikje, med drugim tudi v tem članku
4. tukaj nam je na prvem mestu dobrobit živali, počena srca mladih deklet zaradi neizpolnjenih želja po lastništvu živih bitji nas (no, vsaj mene, pa kolikor nas poznam tudi večine ostalih tukaj zbranih) prav močno ne ganejo. Vse prevečkrat se uslišanje takšnih želja konča za žival slabo. Tudi pri vas je en muc na ta način že izgubil dom.
5. mlada si še, če oče ne želi živali, boš pač posvajala kasneje, ko boš finančno in bivanjsko samostojna. Do takrat lahko mucam pomagaš tudi na mnoge druge načine. Če seveda želiš pomagati in ne samo imeti.

renata, se popolnoma strinjam z vami glede vsega, in razumem..

drugače samo v vednost.. tisti mucek naj bi tako ali tako ostal na kmetiji (niso imeli namena jih oddajat) vendar je moj brat vprašal če lahko enega vzame, pa so rekli da okej.. pa tudi kakor vem, je trenutno še zmeraj tam (čeprav je zunanji maček, prepričat drugače pa jih ne morem) ..

Seveda si želim pomagati muckam. Trenutno sem začela z licitacijami obeskov, potem pa bomo videli kako bo pot zanesla. Sem še nova glede teh stvari, tako da gre trenutno bolj počasi. Razmišljam pa tudi da bi postala Botra meseca

Kaj pa če oče preprosto ne želi mačke, za katero bi moral skrbeti naslednjih 10, 15 let?
Čigava bi bila pravzaprav ta mačka, "družinska" ali tvoja? Jo boš potem, ko se boš odselila od doma, odpeljala s sabo
ali bo ostala staršem? Kdo bo finančno skrbel zanjo, ko bo potrebovala veterinarja, cepljenja?

Morda se bodo starši bolj strinjali s posvojitvijo, ko bo jasno, čigava odgovornost bo ta žival za naslednjih 15 ali celo 20 let.
In pa ko boš ti, ki si mačko želiš, pripravljena prevzeti odgovornost zanjo tudi tako, da finančno sama skrbiš za njeno
oskrbo.

Vmes pa vzemi še kakšno mačko v varstvo, sedaj je ravno poletje in bodo sorodniki in prijatelji gotovo potrebovali
varstvo za svoje živali. Ko boš več vedela o mačkah pa morda razmisli o tem, če bi najprej jemala mačke v začasno
skrbništvo, od koder bodo iskale nov dom, preden boš nekega dne sposobna za stalno posvojiti svojo žival.

Sama sem nekaj let počela slednje: najprej sprehajala zavetiške pse, potem začasno nameščala mačke, delala kot prostovoljka
v zavetišču, šele kasneje sem posvojila svoje živali.

Tudi o tem sem razmišljala, da preprosto noče mačke.. čeprav ko se je igral s počitniškim mucem.. ni ravno zgledalo da mu ne ugaja..

Mucica bi bila moja, ko grem na svoje, bi šla tudi muca z mano.

Glede financ kot sem rekla, bi jaz vsaj polovico imela čez, vendar glede tega se bi bilo potrebno seveda še pomenit.



Drugače pa čakam ja, da bi mi nekdo rekel da rabi kake počitnice za svojo muco sam ni takorekoč nobenga od mojih znancev ki bi to rabili (tisti ta počitniški pa je bil le izjema takrat).. Se pa veselo javim če katera od vas rabi mačji hotel hihi


Sem tudi razmišljala v tej smeri da bi postala začasna skrbnica.. Samo je treba spet s starši govorit, kajti mislim da je za očeta lastniška ali začasna muca ista stvar..

Trenutno je še veliko stvari v zraku, tako da ne morem res nič rečt.




Hvala vsem za odgovore, četudi niso obetavni, mi je nekako pomagalo da sem se pomirila

Oče ima prav. On si ne želi živali, tebi pa se zna življenje tako spremeniti v prihodnjih letih, da ti bo mačka slej ali prej postala breme.
In večinoma se v takih primerih zgodi, da živali ostanejo pri starših (ki si jih ne želijo), na kakšni "kmetiji" ali pa na cesti. Sem mama dveh nekaj let starejših otrok kot si ti in vem kako na te "obesedenosti" vplivajo nove obsedenosti, novi partnerji, nova šola, nova služba, družba, da ne govorimo o naraščaju.....kar naenkrat žival izgubi ves pomen. Pa recimo, da sta oba pri bolj odgovornih.

Jaz bi ti svetovala, da počakaj. V družini se morajo res vsi strinjat za vsako žival, drugače ne gre.

Jaz in fant imava 3 mačke, jaz pa si recimo zelo želim še psa. Saj si ga on tudi, ampak jaz še precej bolj. Pa ga trenutno ne morava imet. Pri nama ovira ni to ali hočeva ali ne, ampak so ostale ovire in pač vem, da moram nanj počakat. In bom čakala kakor dolgo bo pač treba. Enkrat vem, da bo pravi čas.

In enako je pri tebi z mačko. Ne gre na silo. Iti z glavo skozi zid pri takih stvareh ne moreš, ker se gre za živo bitje do katerega imaš odgovornost. Del odgovornosti je v bistvu tudi to, da živi v okolju, kjer ga imajo vsi radi in ga vsi sprejemajo. Kjer ni prepirov v stilu "tvoj maček, ne moj" itd. do česar hitro pride takrat, ko en ali več članov družine ni 100% podpiral prihoda novega člana.

Z očetom lahko vseeno debatiraš, da vidiš kaj točno ga moti, ampak bi jaz osebno počakala na to, da bi bila na svojem.

Kar se tiče stvari, ki jih Helena omenja, pa mislim da je odvisno od človeka. Če imaš res rad svojo žival nobena družba/služba/naraščaj/selitev/... ne vpliva na tvoj odnos do tvoje živali.

Bi si tudi mi želeli, da bi bilo tako, pa je bolj v smislu da izjema potrjuje pravilo. Sama niti pod razno ne bi oddala živali 19 letniku razen če gre za posvojitev cele druzine, večina naših vrnjenih je od mladih posvojiteljev prav tako hujših kršitev pogodb,

Se z obema strinjam, sej nevem kako sem sploh še zmerej mislila da imam šans, medtem ko mi v 15ih letih ni ratalo. No ja, ljubezen do teh puhic mi očitno res megli pogled...

Sevede pa nikakor si ne želim imeti mucke doma ki ne bi bila zaželjena..

Drugače pa ja, trenutno me bolj matra to, da ne dobim nikakršnega odgovora od očeta.. Kar tako.. Ah ka, mislim da ga tudi nikoli ne bom dobila... Je tudi take sorte bolj, da ko začneš govorit o nečem kar ga ne zanima, te kar izklopi v glavi.

Ah ja, bom kar začela s sprijaznjenjem da mucke ne bom mogla imeti dokler ne grem na svoje.. No ja, je pa to tudi nekakšna dodatna motivacija

Ja, seveda, imate žal take izkušnje in itak vso pravico se odločat komu gre v posvojitev žival in komu ne.

Jaz osebno še vedno mislim, da niso leta problem ampak karakter človeka. Marsikdo pač nikoli kakšne stvari ne dojame in tudi nikoli ni zares zrel za žival ali pa otroka, četudi jo/ga ima. Kdo drug je lahko pri 19 letih kos težjim in bolj kompliciranim situacijam, kot 40+ letniki.

@Remaw - ljudi spremenit ne moreš, pač sprejmeš da so kakršni so, četudi bi si ti želela da je drugače. Glede na to, kako si mlada, imaš še leta in leta pred sabo za vse mucke, ki si jih želiš.

počakaj še nekaj let, zdej lahko res pomagaš na druge načine. tudi sama sem bla v podobni situaciji nekoč, takoj ko sem jo popihala od doma sem si omislila ta prvo svojo najbolj na svetu nevrotično mačko, ki je še dons z mano. ko je enkrat blo govora med enim prepiranjem z mojim partnerjem in zdejšnjim možem , koga bi raj izbrala, rozi al njega, pa je bil odgovor valda rozi, no, od takrat ve, kako pa kaj. pa kaj men pomeni žival. malo še razmisli, kaj si pripravljena ponuditi in dati živali, da ti ne bo kdaj žal za karkol.

Sej zdej ko sm pomirjena, sm tud clo do treznega razmišljanja prišla nazaj in ja, ne bo druge kot počakat še malo na boljše pogoje sej če zdej pomislim, verjetno ne bi bila ravno bila lepa lepa zgodbica ker sem ziher da bi moj oče name stresal živce zaradi mucke..

Rozi je pa itak tapravi odgovor hihi

Ma ja sej imate vse prav, samo včasih me ta trčenost do mačk še malo bolj trči po mojih koleščkih v glavi, pa zato pole taki izpadi in.. no ja, mi pač ne da miru dokler ne dam tega ven

Vsak se more kdaj "zluftat". Razumemo.

Mogoče se pa zmeniva in pride malo na svoj račun pri meni, ko bom rabila varstvo.

Mene to nebi prav nič motilo

Trixi, pri tebi bi ji pa padla s'kerca v med a ne, Remaw

Sodeč po slikah, bi jih še 99 padlo zraven

Trixi, hvala ti za to nepozabno izkušnjo

Za vedno se te bom zapomnila! Dolžna sem ti za celo življenje

Ta tamikana oranžadica pa je itak bil čist za pojest