- pozimi gazijo sneg, da dostavijo hrano do krmišč
- poleti filajo mlakuže z vodo
- nastavljajo sol
- zasejejo krmne njive (za vsako vrsto druga stvar), da žival ne dela škode na kmečkih njivah
- napeljejo električne pastirje (ure in ure dela, btw), isto proti škodi
- čistilne akcije (mi mamo na vsake par let eno vseslovensko, oni majo dvakrat na leto cel gozd)
- upravljanje divjadi (po vaše umori) - prevelika koncentracija živali vodi v pomanjkanje hrane za njih, širitev bolezni (iz srne na psa, sej vidte do kam že pride divjad če je je veliko, praktično v naš sadovnjak..steklina, garje, ptičja gripa ni da ni. poglejte si slike nosnega zolja in če res privoščite tako bolani srni da živi)). žal se narava sama ne ZMORE (zarad nas, itak) upravljati sama, zato za to poskrbi zavod za gozdove, ki po temeljiti analizi da načrte za odstrel toliko in toliko živali (in lovci jih toliko in toliko MORAJO odstrelit)
- ure in ure dela v lovišču, opazovanja živali, ker vsake tud ne gre ustrelit
- večina dela in stroškov plačajo lovci sami
- divjačino prodajo nimrodu, da imajo gurmani (in moji psi in mački), kej dobrega za pojest
Znajo bit pa res morilci.. mi je zadnjič en kolega lovec razlagal, kako je mlad par hujskal svojega psa po sveži sledi "ajde išči išči, tuki tuki, dej ga, išči".. Gre do njiju in jima razloži "to je nevarno, take bi blo treba postrelit". Začneta nalagat, kako pes itak ni nič naredil nobenemu, sam zlaufat ga je treba malo, a ste nori da bi kar streljali, itak psa sploh ne smete več ustrelit tud če goni blablabla, pa stric lovec reče "sej nism mislu na psa..".
Sama sem dnevno v stiku z vsemi okoliškimi lovci in lahko rečem, da imajo veliko čuta za naravo in ravno tako za svoje pse. Lahko grem tudi zraven na lov, če se mi sprdne in tako lahko tule zatrdim, da lovci niso okrutni morilci ki streljajo zaradi streljanja samega. Veš kok je neprecenljivo, ko ti lovec pove da bo huda zima, ker si je veverica nanosila v svoje luknje več lešnikov kot ponavadi. Pa kje naj ne hodim, ker se tam giblje divja prasica z mladiči. Pa ko ob pol petih zjutraj lazi po koruzni njivi in upa, da bo lahko odrešil muk srnjaka, ki ga je prejšnji dan ruknil avto. Pa ko me toliko upoštevajo, da pustijo pri miru družino prašičev, ki se pase pod mojim oknom, ker mi jih pač paše gledat.